Ko veliki traven odene Slovenijo v zeleno

Smo v pričakovanju meseca maja, ki ni le koledarsko obdobje, temveč simbol prebujanja, upanja in globoke zakoreninjenosti v tradicijo. Ko se narava dokončno otrese zimskega spanja in slovensko pokrajino odene v tisoč odtenkov zelene, se v ljudeh prebudi posebna energija. Maj, ki ga v ljudskem jeziku poznamo tudi kot veliki traven, predstavlja most med pomladno svežino in prihajajočo poletno pripeko. Je mesec, ko se delo na poljih intenzivira, a hkrati čas, ko se slovenska družba poveže skozi številne praznike, ki slavijo delo, ljubezen in narodno identiteto.

Pomen meseca maja

Maj ima pri nas v Sloveniji izrazit družbeno-politični in kulturni pečat. Njegov začetek in sredina sta zaznamovana z dogodki, ki so oblikovali sodobno slovensko državo in njene vrednote. Praznik dela (1. maj) kot praznik Slovenci praznujemo z velikim ponosom. Tradicija kurjenja kresov na predvečer in postavljanje mlajev sta še vedno živa v skoraj vsaki vasi. To je čas druženja, sindikalnih srečanj in opominjanja na pravice delavcev. Dan zmage in dan Evrope (9. maj) ima za Slovenijo ima dvojni pomen – konec druge svetovne vojne na naših tleh (osvoboditev Ljubljane) in praznovanje evropskega povezovanja. Hkrati je mesec ljubezni in mladosti. Velja za najlepši mesec v letu, ko se po starem verovanju »vse ptičke ženijo«. Čeprav je to v ljudskem izročilu primarno vezano na Gregorjevo, se v maju ta simbolika razcveta.

Slovenski ljudski običaji in dediščina

je v maju izjemno bogata, saj so bili naši predniki tesno povezani z zemljo in vremenskimi cikli. Mednje sodi postavljanje mlaja. Ta je visok smrekov drog z olupljenim deblom in zelenim vrhom, okrašen s trakovi in vencem. Je simbol svobode, delavskih pravic in moči narave. Postavljanje mlaja je v mnogih krajih še vedno ročno opravilo, ki zahteva sodelovanje celotne vasi, kar krepi medsoseske vezi.

V katoliški tradiciji je maj posvečen Mariji. Vsakodnevne večerne pobožnosti, imenovane šmarnice, so skozi zgodovino predstavljale pomembno točko socialnega druženja na podeželju, kjer so se ob petju in molitvi zbirali vsi rodovi. Zanimiv običaj pa so tudi ledeni možje in »poscana Zofka«.

V kmetijskem koledarju so ključni datumi med 11. in 15. majem. Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni možje, ki po ljudskem verovanju prinašajo zadnjo spomladansko ohladitev. Zofka (poscana Zofka) pa je 15. maja. Če tega dne dežuje, pravijo, da bo poletje mokro. Šele po teh dneh so kmetje tradicionalno začeli s sejanjem najbolj občutljivih poljščin.

Maj povezan z naravo

V maju Slovenija zacveti. To je čas, ko cvetijo sadna drevesa in travniške rastline, kar je ključno za čebele. Slovenija je namreč domovina kranjske sivke. Začnejo se prva večja dela na vrtovih in njivah. Sadi se krompir, seje koruza in pripravlja orodje za prvo košnjo. Planine postajajo dostopnejše, saj sneg skopni tudi v višjih legah, kar privablja pohodnike. Majska kulinarika v Sloveniji temelji na svežini. Semkaj sodijo šparglji. Pri nas Primorska regija v maju kraljuje s svojimi divjimi šparglji, pa tudi drugod jih lahko nabiramo in si pripravljamo zanimive jedi. Proti koncu meseca zadiši po bezgu, iz katerega slovenske gospodinje tradicionalno pripravljajo osvežilen sirup.

Maj v Sloveniji torej ni zgolj suhoparen presek dni v koledarju, temveč je celovito čustveno in kulturno doživetje, ki globoko zareže v kolektivno zavest naroda. Je obdobje, ko se preteklost skozi ljudske običaje prepleta s sedanjostjo, ko se spoštovanje do trdega dela na poljih in v tovarnah sreča z neizmernim občudovanjem naravnih lepot, ki nas obdajajo. Od prvega maja, ko kresovi kot svetleči svetilniki na gričih povezujejo skupnosti, do tihih večerov, ko ob pesmih zadiši po bezgu, maj odraža slovenski značaj v njegovi najplemenitejši obliki: deloven, spoštljiv do tradicije in neločljivo povezan z ritmom zemlje. Še posebej dragocen pa je maj kot mesec ljubezni in osebne sreče. V slovenski kulturni zavesti velja za čas, ko se svetloba končno zavleče v vse kotičke naših domov in src. To je čas, ko nas narava s svojo bujno rodnostjo opominja, da je življenje nenehen krog obnavljanja. Za mnoge Slovence prav maj predstavlja tisti trenutek v letu, ko se teža zimskega mraza in spomladanske utrujenosti dokončno razblini, nadomesti pa ju optimizem. Sreča se v tem mesecu skriva v majhnih, a pomenljivih trenutkih. Semkaj sodijo prvi izleti v naravo, druženja ob postavljanju mlaja, kjer se krepijo prijateljstva, in v romantičnih sprehodih pod krošnjami, ki so v maju najmehkejše. Seveda so lahko nepozabni tudi prvi majski pikniki v naravi, ki nas opominjajo, da je lahko ob tegobah življenja tudi marsikaj lepega in nepozabnega.

Živimo radost življenja

Maj nas torej uči, da je sreča tesno povezana s hvaležnostjo za tisto, kar raste – pa naj bo to seme v zemlji ali naklonjenost med dvema človekoma. Je mesec, ki slavi vitalnost, mladostno energijo in vero v dobro. Ko se slovenska pokrajina preobrazi v cvetoči vrt, se z njo preobrazimo tudi ljudje. Postanemo bolj odprti, radostni in pripravljeni na nove začetke. V svojem bistvu je maj pri nas obljuba, da po vsaki zimi pride cvetje in da je svet, kljub vsem izzivom, v jedru lep, poln ljubezni in vreden praznovanja. Je srčni utrip leta, ki nas opominja, da smo del nečesa večjega, svetlejšega in neskončno živega.

Doc. dr. mag. Bojan Macuh