Kdaj se začne jesen 2026? Jesensko enakonočje in prvi jesenski dan

Jesen 2026 se bo astronomsko začela v sredo, 23. septembra. Jesensko enakonočje bo nastopilo ob 02.05 po slovenskem poletnem času (CEST). Takrat bo Sonce na svoji navidezni letni poti prečkalo nebesni ekvator, na severni polobli pa se bo začela astronomska jesen.

Datum je uporaben odgovor na preprosto vprašanje »kdaj se začne jesen«, vendar se za njim skriva zanimiva podrobnost: meteorologi začetek jeseni določajo drugače, dan in noč ob enakonočju nista nujno dolga natanko 12 ur, datum začetka astronomske jeseni pa ni vsako leto povsem enak.

Kdaj je prvi jesenski dan 2026?

Prvi dan astronomske jeseni bo leta 2026 23. september. Po podatkih astronomskih efemerid septembrsko enakonočje nastopi 23. septembra ob 00.05 po univerzalnem času UTC. Ker bo v Sloveniji takrat še veljal srednjeevropski poletni čas, to pomeni 02.05 CEST.

To je natančen astronomski trenutek, ne celodnevni dogodek. Pred njim je na severni polobli še astronomsko poletje, po njem pa astronomska jesen. Na južni polobli je ravno obratno: tam septembrsko enakonočje označuje začetek pomladi.

Kaj pravzaprav pomeni jesensko enakonočje?

Zemljina os je glede na ravnino njenega kroženja okoli Sonca nagnjena približno 23,4 stopinje. Zaradi tega različni deli Zemlje skozi leto prejemajo različno količino Sončeve svetlobe. Nagib osi je glavni razlog za letne čase.

Ob enakonočju je geometrija takšna, da Sonce navidezno prečka nebesni ekvator. Septembra se premakne z njegove severne na južno stran. Sončni žarki takrat padajo navpično na območje ekvatorja, osvetlitev severne in južne poloble pa je bolj uravnotežena kot v času okoli solsticijev.

Beseda enakonočje zato namiguje na približno enako dolg dan in noč. Toda »približno« je pomembna beseda.

Ali sta ob enakonočju dan in noč res enako dolga?

Ne povsem. Pogosta razlaga pravi, da imata na dan enakonočja svetli in temni del dneva vsak po 12 ur, vendar je dejanska dolžina dneva odvisna tudi od načina, kako določamo sončni vzhod in zahod.

Sončni vzhod običajno štejemo že takrat, ko se nad obzorjem pokaže zgornji rob Sonca, zahod pa šele, ko zgornji rob izgine. Poleg tega Zemljino ozračje svetlobo lomi in Sonce ob obzorju vidimo nekoliko prej, kot bi ga brez atmosfere. Zato je svetli del dneva ob astronomskem enakonočju praviloma nekoliko daljši od 12 ur.

Dan, ko sta svetli in temni del najbliže dejanskim dvanajstim uram, se lahko glede na zemljepisno širino pojavi nekaj dni pred ali po enakonočju.

Astronomska in meteorološka jesen nista isto

Če ste že 1. septembra slišali, da se je začela meteorološka jesen, to ni napaka. Meteorologija zaradi lažjega spremljanja in primerjanja podnebnih podatkov letne čase deli na cele mesece.

Meteorološka jesen na severni polobli tako obsega september, oktober in november ter se vsako leto začne 1. septembra. Astronomska jesen pa se začne ob septembrskem enakonočju in traja do decembrskega solsticija, ko se začne astronomska zima.

Oba načina sta pravilna, le uporabljata različni definiciji. Če govorimo o vremenskih statistikah, je praktičnejša meteorološka delitev. Če govorimo o gibanju Zemlje okoli Sonca, uporabljamo astronomske letne čase.

Zakaj se jesen ne začne vsako leto ob istem času?

Zemlja za en obhod okoli Sonca ne potrebuje natanko 365 dni. Tropsko leto, na katerem temelji ponavljanje letnih časov, je nekoliko daljše. Naš koledar razliko popravlja s prestopnimi leti, vendar se trenutki enakonočij in solsticijev zato po koledarju nekoliko premikajo.

Začetek astronomske jeseni na severni polobli zato običajno pade na 22. ali 23. september. Ni smiselno uporabljati pravila, da se jesen vedno začne na isti datum; za posamezno leto je najbolje preveriti izračunani trenutek enakonočja.

Kaj se po prvem jesenskem dnevu spremeni?

Najbolj očitna sprememba je krajšanje svetlega dela dneva. Po septembrskem enakonočju se na severni polobli približujemo decembrskemu solsticiju, zato Sonce vsak dan vzhaja nekoliko pozneje in zahaja nekoliko prej. Opoldne je na nebu vse nižje.

To ne pomeni, da mora biti 23. septembra že hladno. Astronomski letni čas določa položaj Zemlje glede na Sonce, vreme pa je posledica številnih procesov v ozračju in se iz leta v leto močno razlikuje. Topli dnevi se lahko nadaljujejo tudi po enakonočju, prav tako lahko hladnejše obdobje pride že prej.

Jesen v naravi zato nima stikala, ki bi se preklopilo ob 02.05. Spremembe temperature, barvanje listja, zorenje plodov in vedenje živali se odzivajo na kombinacijo dolžine dneva, temperature, padavin in drugih razmer.

Kdaj se bo jesen 2026 končala?

Astronomska jesen se konča ob decembrskem solsticiju, ko se na severni polobli začne astronomska zima. Meteorološka jesen pa se po dogovoru konča že z zadnjim dnem novembra, saj meteorološka zima zajema december, januar in februar.

Če torej potrebujete samo kratek odgovor: prvi astronomski jesenski dan leta 2026 je sreda, 23. september, jesensko enakonočje pa nastopi ob 02.05 po slovenskem poletnem času.

Jesen kot začetek novega ritma

Ko se začnejo krajšati dnevi, se spremeni tudi naš vsakdan: jutra so temnejša, večeri pridejo prej, narava pa počasi dobiva jesenske barve. Če vas poleg astronomskega ozadja zanima tudi bolj oseben pogled na ta letni čas, smo zbrali tudi jesenske misli in verze o spremembah, hvaležnosti in novih začetkih.