Vino vs pivo

Velikokrat imam možnost prisostvovati poveličevanju vina in povezovanju Slovencev kot naroda z vinom. To morda niti ni tako čudno, saj prihajam iz Štajerske. A tudi izven vinorodnih okolišev, doživljam močno prisotnost povzdigovanja žlahtne kapljice. Če že samo pogledam festivale vin, ki jih je kar nekaj, da ne govorimo o Martinovem in o Kraških osmicah ter o vseh vinskih cestah, ki jih človek kar težko prehodi v celoti, če se ustavi na vsakem vinotoču. Po podatkih v treh slovenskih vinorodnih okoliših (Primorskem, Podravskem in Posavskem) uspeva več kot 50 različnih vrst trt, kar pomeni, da je ponudba vin zares bogata in raznolika. Več kot 70% slovenskih vin izpolnjuje kriterije za kakovostna in vrhunska vina, ostala pa sodijo med namizna vina. Ne smemo zanemariti tistih malih vinogradnikov, ki pridelano vino porabijo zase in za svoje prijatelje. Tradicija pridelave vina je res dolga, saj ga pridelujemo že 2400 let!

A vendar, a smo Slovenci res le narod vina?

Vsak dan se vozim mimo reklamnega panoja na katerem ponosno pozira šarmanten slovenski igralec. Ravno ta pano in seveda dejstvo, da je 13. aprila 2015 s prodajo 51,11% deleža, največja slovenska pivovarna prešla v roke nizozemskega pivovarskega velikana, me je vzpodbudil, da se vprašam, koliko smo Slovenci narod piva?

S tem člankom nikakor nočem opevati alkohola in kogarkoli napeljevati na prekomerno uživanje. Prav tako ne bom govorila o negativnih posledicah prekomernega uživanja le tega.

Osnovna dejstva o pivu

Beseda ˝pivo˝ izhaja iz latinskega izraza ”bibere” kar v prevodu pomeni ˝pitje˝. Na splošno je pivo mešanica vode, ekstrakta žit, hmelja, ogljikovega dioksida in alkohola (odvisno od vrste piva). Po pravilniku o kakovosti piva je definirano kot: fermentirana pijača iz žit, hmelja in vode, izdelana po tehnološkem postopku varjenja, ki mu sledi alkoholno vrenje sladice z dodatkom pivskih kvasovk.

Nastalo je čisto po naključju. Sumercem, ki so shranjevali svoja žita v shrambe pod zemljo, ki seveda ni bila vodoodporna, so tako namočena žita s pomočjo mikroorganizmov iz zraka, naravno zavrela in rezultat je bilo prvo pivo.

Zdravilni učinki piva

Pivo, ki je po porabi, med vsemi pijačami na svetu, na tretjem mestu, pa ima lahko ob zmernem uživanju tudi pozitivne učinke na zdravje. Pivo vsebuje antioksidante, minerale, vitamine in relativno majhne količine alkohola v primerjavi z drugimi alkoholnimi pijačami. Zaradi vsebnosti omenjenih snovi ima lahko pivo do določene mere tudi pozitiven vpliv na zdravje.
Znanstveniki so dokazali, da pivo pospešuje tek, ureja krvni tlak, slabokrvnost, deluje kot sredstvo, ki povečuje prekrvavljenost srca in ledvic ter možganov in deluje preventivno proti rakastim obolenjem. Pivo tudi pospešuje delovanje prebavil in odvajanje vode iz telesa.

Strokovnjaki pravijo, da si kozarec brezalkoholnega piva, ali pa piva z nižjo stopnjo alkohola lahko privoščijo tudi nosečnice in doječe matere. Pivo torej lahko tako kot vino vključimo v zdravo in uravnoteženo prehrano.
Še posebej bogato je z vitamini skupine B. Koristno je tudi v dermatologiji – za občutljivo kožo in proti infekcijam, v revmatologiji in hepatologiji, ker nevtralizira toksine in olajšuje delo jeter.

Vrste piva

Pivo se v grobem deli na dve večji skupini:

1. Pivo tipa ALE, kamor spadajo piva pri katerih se uporablja kvasovke zgornjega vrenja (vrenje poteka pri temperaturi cca 15-24°C). Vrenje poteka hitreje, kot pri pivu tipa lager (5-10 dni). Ta tip kvasovk pa je znan tudi po nekoliko bolj sadnih aromah, kot so jabolko, hruška, ananas itd.
2. Pivo tipa LAGER, za katerega je značilno, da se za vrenje uporablja kvasovke spodnjega vrenja, le-to pa poteka počasneje in pri nižjih temperaturah (cca 7-13 °C). Za to pivo je značilno tudi dejstvo, da so veliko boljša, če so za določen čas po končanem vrenju, shranjena na temnem in hladnem prostoru

Zgodovina pivovarstva na naših tleh

Zgodovina pivovarstva pri nas je izredno dolga. Arheologi so namreč na Ljubljanskem barju našli 3900 let staro pivsko posodje. Varjenje piva se omenja pri Keltih, Rimljani pa so v Emoni častili tudi boginjo Ceres, ki je zavetnica pivovarjev.
Tudi Slovani, ki so prišli na naše ozemlje, so že poznali pivovarstvo. Pivu so rekli ol. V koroških narečjih najdemo to besedo še danes. Da so poznali pivo v srednjem veku, izvemo iz zapisov o hubah. Pivovarniške hube so se imenovale prevhub.
Sorško polje je že v 12. do 14. st. dokumentirano kot pivovarniško in skupaj s Škofjo Loko območje gojenja hmelja. Prav tako so ga pridelovali okrog Bleda in na Koroškem v Podjuni, kjer se med dajatvami navajajo slad, hmelj in pivo. Na spodnjem Štajerskem v tem času pivovarstvo še ni omenjeno.

Od konca srednjega veka pa do 19. stoletja je bila proizvodnja piva vezana le na domačo rabo. Prva pivovarna v Ljubljani je bila na Gornjem trgu iz leta 1711. Tako je ostalo do leta 1840.

V Laškem so uvedli pivovarstvo menihi že 1570. leta. Leta 1825 se proizvodnja razvije v obrtno pivovarstvo – ustanovitelj je bil Franc Gayer. V Mariboru je od 1768 delovala Čeligijeva pivovarna, Tappeinerjeva pa v 1. pol. 19. st.

V obdobju med letoma 1833 in 1844 so na Kranjskem poleg ljubljanskih delovale še pivovarne v Kranju (Kraljeva in Mayerjeva), v Škofji Loki (Mačkova in Jamnikova), v Radovljici (Stragereggova), v Kamniku (Svetlinova), v Mengšu (Staretova), v Lukovici (Pavličeva in Valentinova) in na Vrhniki (Klemenčičeva). Na Dolenjskem so bile pivovarne v Novem mestu, Soteski in Kočevju, na Notranjskem pa v Postojni, Idriji in Senožečah.

Leta 1846 je bilo pivovarstvo izvzeto iz t. i. policijskih obrti in uvrščeno med komercialne.
Po marčni revoluciji 1848 je bilo zaradi gospodarske krize pod večjim nadzorom. V tem letu je deželni glavar v Ljubljani izdal razglas o registraciji pivovarn.

Med letoma 1830 in 1900 je na Slovenskem delovalo kakih 50 pivovarn. V začetku 20. st. je njihovo število začelo upadati. Pivovarna Union v Ljubljani in Čeligijeva v Mariboru sta pokupili vso konkurenco. Le v Laškem je bila 1938. leta zgrajena nova pivovarna.

Po drugi svetovni vojni so se ustalile tri pivovarne: v Ljubljani Union, v Mariboru pa naslednica Čeligijeve pivovarne Alko, od 60. let poimenovana Talis. V 90. letih 20. st. ponovno nastanejo nekatere manjše samooskrbne pivovarne, od velikih pa le združeni pivovarni Union in Laško.

Če so podatki ažurni, trenutno v Sloveniji deluje 39 pivovarn.

Koliko piva spijemo Slovenci?

Poraba alkohola v Sloveniji je razmeroma visoka in se od leta 1993 do danes ni bistveno zmanjšala. Po statističnih podatkih tako povprečen Slovenec spije na leto približno 13 litrov vina in 26 litrov piva.

Da pa pivo ne pride prav samo za ohladitev v vročih poletnih dneh, bi vam rada predstavila tudi nekaj drugih koristnih načinov uporabe piva.

Meni najljubša in najokusnejša uporaba piva je seveda v kuhinji. Ali ste vedeli, da pivo vsebuje kisline, ki odlično mehčajo meso? Sama največkrat v pivu mariniram piščančje meso. Meso poljubno začinim in prelijem s pivom. Poskusite, ne bo vam žal. Lahko marinirate katerokoli vrsto mesa, saj pivo mesu ne bo toliko spremenilo okusa kot vino ali marinade na osnovi kisa
S pivom lahko zamesite kruh, skuhate riž v pivu, prav tako, meni priljubljen recept pa je pivsko testo, v katerega lahko pomočite živilo po izbiri in ga ocvrete. Pivsko testo pripravite tako kot testo za palačinke, le da mleko v celoti nadomestite s pivom.

Pivu se tudi vrtna golazen ne more upreti. Polžev lazarjev se znebite tako, da nastavite nekaj praznih kozarcev za vlaganje ali sorodnih posod s širokim vratom in jih napolnite s pivom. Vrh vsake posode naj bo vzporeden s tlemi. Iz neznanega razloga lazarji obožujejo pivo. Odkrili bodo vaše pasti, zlezli vanje in se utopili. Lazarji niso edina nadloga, ki jo v smrt peha pivo. Malim mišjim pivopivcem ponudite manjše vedro ali skledo, v katero natočite za nekaj prstov piva. Na ustje posode prislonite mostovž iz daljše deščice ali ravnila. Vonj bo na plan premamil miši, poskakale bodo v posodo, se napile in ujele.

Pivo je presenetljivo dobro za les oz. pohištvo. Vse kar morate storiti je, da na mehko krpo nanesete nekaj piva, obrišete izbran kos pohištva ter ga še s suho krpo dobro zloščite. Pohištvo bo sijoče.

Nekateri pivo uporabljalo tudi za kopel in celo za umivanje las. Jaz slednjih dveh načinov še nisem preizkusila in tudi dvomim, da ju bom, lahko pa jih preizkusite vi. Naj bi bili presenečeni nad rezultatom.

Mislim, da sem pokazala, da smo Slovenci tudi narod piva. Čeprav poznam samo en festival namenjen pivu in tudi cvetju, pa verjamem, da tej osvežilni pijači izkazujemo spoštovanje na najrazličnejše načine. Po statističnih podatkih ga tudi popijemo več kot popijemo vina. Kakorkoli boste v prihajajočih dneh pivo uporabljali, vam želim na zdravje in naj vam tekne.