Vzgoja domače sorte česna iz semenskih čebulic izboljša njegovo odpornost in donos
Česen običajno razmnožujemo vegetativno (nespolno razmnoževanje) z razdelitvijo strokov, vendar pa imamo možnost pridelati tudi semenske čebulice česna. Prednost sajenja česna iz semenskih čebulic je, da je ta praviloma bolj odporen, saj se z vegetativnim razmnoževanjem s stroki prenašajo tudi bolezni. Hkrati so semenske čebulice česna kloni ženske rastline česna, ki je rasla v lokalnih tleh in podnebnih razmerah. Na ta način se bodo prihodnje generacije česna prilagodile rastnim razmeram v našem vrtu, s čimer se bo praviloma povečal tudi donos. Da uspešno pridelamo kvalitetne semenske čebulice česna, si moramo najprej priskrbeti tudi stroke česna iz ekološke pridelave- bodisi od kakšne starejše gospe iz bližnje okolice, ki že vrsto let prideluje svoj česen ali pa od preverjenih prodajalcev, kot so npr. Amarant, Biodar ali Demeter.
Semenske čebulice česna iz domačega vrta
Priprava strokov za sajenje česna
Za sajenje česna odberemo največje in najkvalitetnejše glavice, ki jih damo narazen na stroke tik pred sajenjem in nič prej. Stroki so pritrjeni na bazalno ploščo, iz katere rastejo ven korenine. Ko počimo glavico česna na posamezne stroke, se morajo ti lepo odcepiti, tako da pustijo odtis na bazalni plošči. Na robovih odcepljenih delov strokov poženejo korenine, zato pazimo, da jih ne poškodujemo. Manjše stroke raje uporabimo za prehrano, ker bodo večji stroki proizvedli večje glavice do konca rastne sezone, lahko pa jih vseeno posadimo, vendar bodo ti proizvedli bistveno manjše glavice.
Sajenje česna in vzgoja njegovih semenskih čebulic
Stroke česna pred zimo posadimo približno 10 cm narazen, zato da bodo imele rastline dovolj prostora za rast. Če bo razmik ožji, bodo lahko zrasle manjše glavice. Ključni del pri sajenju česna je, da strok posadimo s koničastim koncem obrnjenim navzgor in ploščatim delom obrnjenim navzdol, ker se iz koničastega dela razvije steblo iz ploščatega pa korenine. Posadimo ga vsaj 2 cm pod površjem. Česen ljubi mraz, zato mu tudi hujše zime z dolgotrajno snežno odejo ne škodujejo, ampak koristijo. Večji problem so milejše zime z veliko količino dežja, saj česen ne mara pretirano mokrih tal, vlažno okolje pa lahko povzroči gnitje ali razvoj bolezni. Prva stebelca iz posajenih strokov praviloma poženejo takoj ko se stopi snežna odeja in dvignejo temperature. Priporočljivo je, da ko so stebelca rastlin dovolj visoka (do 5 cm), predel med rastlinami prekrijemo z zastirko. Na ta način bomo preprečili, da bo med rastlinami poganjal plevel, hkrati pa bo zastirka ščitila rastline pred sušnimi obdobji in močnim soncem (vročino), ki jo česen ne prenese preveč. Kot zastirko najlažje uporabimo posušeno travo, ki jo je v obdobju po zimi v okolici na pretek. Seno trave je primerno, če vas ne moti velika količina travnih semen v tleh.
Zastirka med rastlinami česna zavira rast plevelov in ščiti rastline pred izsušitvijo in močnim soncem
Tako pripravljeno gredico česna na domačem vrtu praviloma ni potrebno zalivati, saj mu občasne padavine iz naravnih razmer povsem zadoščajo, še posebej če je česen iz ekološke pridelave (pridelan brez umetnih gnojil in škropiv, ki pa zahtevajo velike količine vode). Zaradi zastirke pa tudi nimamo pretiranega dela s pletjem in rahljanjem tal med rastlinami. Nekje pozno spomladi oziroma poleti bodo zrasli stroki, ki jih lahko že uporabljamo za prehrano ali vegetativno razmnoževanje, če pa pustimo rastline popolnoma dozoreti se bodo iz njih razvile semenske čebulice česna.
Poletni česen (levo) že uporabljamo za prehrano ali vegetativno razmnoževanje, če pa pustimo rastline popolnoma dozoreti (desno) se bodo iz njih razvile semenske čebulice česna.
Semenske čebulice nato takoj še isto leto pozno jeseni posadimo v tla, pri tem pa se poslužujemo kolobarjenja. Se pravi, da česen posadimo na drug predel vrta, zato da zmanjšamo porast škodljivcev, ki je bolj verjeten, če bi česen sadili vedno na istem mestu. Pri semenskih čebulicah niti ni pomembno, da jih sadimo s ploščatim delom navzdol, saj so čebulice tako majhne, da rastlina ne bo porabila veliko energije, da se bo sama poravnala v pravo smer. Dovolj je, da čebulice česna damo narazen, jih potresemo v tla in prekrijemo s tanjšo plastjo tal. Iz takih čebulic bodo zrasle manjše rastlinice z okroglimi glavicami česna, ki jih moramo zopet posaditi v jeseni. Nato v drugi generaciji zrastejo že solidne manjše glavice česna, ki pa jih moramo ponovno posaditi in praviloma šele tretje leto pridobimo kvalitetne, zdrave in debele stroke česna, ki jih nadalje zopet vegetativno razmnožujemo. Pridobitev strokov česna iz semenskih čebulic torej vzame kar nekaj časa (2-3 leta) in potrpljenja, vendar pa lahko na ta način izboljšamo njihovo kvaliteto, velikost in donos, zmanjšamo tveganje in prenos bolezni in razvijemo sorto česna, ki bo prilagojena prav na rastne razmere iz domačega vrta.
