Trije stebri dolgega in zdravega življenja

Verjetno ste že imeli priložnost slišati kakšnega novinarja ali novinarko, kako sprašuje kakšnega stoletnika ali stoletnico, kakšen je njegov/njen recept za dolgo življenje. Kako naj živimo, da bomo tudi mi dosegli tako lepo starost ob trdnem zdravju? Morda ste celo sami že povprašali o tem kakšno prababico ali pradedka. Odgovori na to vprašanje so različni, kot smo si med seboj različni ljudje. V grobem pa so vsem skupne tri stvari.

Gibanje

 Zagotovo ne boste našli stoletnika, ki je celo življenje presedel v pisarni in se ni nikoli niti malo gibal. Včasih, še pred pol stoletja je bilo življenje bistveno drugačno od današnjega. Ljudje so veliko delali na prostem, niso se namerno ukvarjali z rekreacijo, kot počnemo danes, ampak je bilo gibanje del njihovega vsakodnevnega življenja. Ljudje smo ustvarjeni za gibanje, zato bi moral biti naš prvi korak, ko se odločamo za bolj zdravo življenje, ta, da se začnemo več gibati. Nekateri narodi, ki slovijo po rekordnem številu stoletnikov, denimo Japonska, imajo gibanje v krvi. Na delo in po opravkih se vozijo s kolesom ali hodijo peš, in to v vsakem vremenu. Kolo je glavno prevozno sredstvo tudi marsikje v Skandinaviji. Če želimo doseči visoko starost in obenem ohraniti trdno zdravje, bi morali gibanje vključiti v svoje vsakodnevno življenje na ta način, da bi postalo del nas in ne nekaj, kar pač moramo narediti, ker je tako prav in ker drugi pravijo, da je to zdravo. Dokler ne bomo številnih koristi rednega gibanja začutili na lastni koži, tudi ne bomo čutili tiste prave želje, da bi se ukvarjali z njim.

Zdrava prehrana 

Ljudje pred petdesetimi ali sto leti sicer še niso poznali pojma »zdrava prehrana« oz. se vsaj niso načrtno ukvarjali z njim, ker jim ni bilo treba. Njihova prehrana je bila večinoma veliko bolj preprosta in neprimerno bolj naravna, kot je naša prehrana danes, zato so nevede in nehote uživali zdravo hrano. Kaj je tisto, česar oni niso uživali (ali vsaj v veliko manjših količinah, kot to počnemo danes) in bi morali tudi mi črtati iz svoje prehrane, če želimo živeti dolgo in zdravo? To so predvsem beli sladkor in vsi »beli strupi« oz. vsa rafinirana »hrana«. O belem sladkorju sem se razpisala že včeraj, nekaj podobnega pa velja tudi za belo moko, rafinirano sol in rafinirane maščobe. Vse, kar je industrijsko prečiščeno, našemu telesu povzroča veliko škodo. Živila bi morali uživati v njihovi čim bolj naravni, čim manj predelani obliki. Torej, namesto belega sladkorja naravna sladila (recimo med, kokosov sladkor, javorjev ali agavin sirup – pa še to v majhnih količinah, saj sladice vendar niso glavnina naše prehrane), namesto bele moke nerafinirano moko (črna, polnozrnata – še bolje, če ni pšenična, saj je današnja pšenica eno s kemikalijami najbolj obremenjenih živil), namesto bele soli naravno, nerafinirano morsko sol (na voljo imamo našo dobro, slovensko sol iz piranskih solin; lahko pa tudi himalajsko sol), namesto rafiniranih olj pa naravne, neprečiščene maščobe v obliki domačega olja (olivno, bučno, laneno …) ali kokosove maščobe, ki vsebuje izredno veliko koristnih snovi.

Ljudje, ki še danes uživajo visoko starost in trdno zdravje, niso jedli industrijsko predelanih živil, saj jih takrat niti še ni bilo na voljo, vsaj ne toliko. Pomembno pa je še nekaj: niso jedli veliko. Prav tako, kot je pomembno, kaj damo v usta, je pomembno tudi, koliko pojemo. Če pojemo preveč, nam tudi zdrava hrana škoduje. Pomembna je zmernost, pri vseh stvareh.

Pravilna miselna naravnanost

 Vse zgoraj našteto nam ne pomaga prav veliko, če v glavi nimamo vse tako, kot mora biti. Če nas preveva negativizem, če v vsem vidimo samo slabo, če se kar naprej jezimo in nas vsaka najmanjša stvar vrže iz tira, če se nič ne smejimo – potem pač ne moremo biti zdravi in srečni, četudi se trudimo na drugih področjih. Sicer pa je vse to med seboj povezano: ljudje, ki se dovolj gibajo in se prehranjujejo zdravo, so dokazano bolj pozitivni in veseli, kot tisti, ki tega ne počnejo. Kar je pravzaprav logično, saj nam redno gibanje na svežem zraku vliva moč in smisel, veselje do življenja, zdrava prehrana pa nam zagotavlja vse potrebne hranilne snovi, zaradi katerih se naše telo počuti dobro, posledično pa tudi naša psiha. Naši možgani za to, da optimalno delujejo, potrebujejo dovolj kisika (gibanje) in koristnih hranil (primerna hrana). Malo pa se moramo seveda tudi sami potruditi, da se naše misli gibljejo pretežno v območju pozitivnega in optimističnega. Zavestno se moramo opominjati, da ohranimo pozitivno razmišljanje ves čas, tudi takrat, kadar nam v življenju ni lahko. Dopovedati si moramo, da smo gospodarji svojega življenja, da mi odločamo, kako se bomo počutili, kakšne bodo naše misli in posledično celotno naše delovanje. Vse, kar se nam v določenem trenutku dogaja, se nam dogaja z nekim razlogom; morda zato, ker potrebujemo določeno lekcijo, morda pa preprosto zato, da se utrdimo in dokažemo sami sebi, da smo močni in da lahko ostanemo mirni v vsaki situaciji.

Za začetek povejte sami sebi, da se imate radi, da ste čudoviti prav takšni kot ste, in da lahko premikate gore, če se tako odločite! Samo odločiti se morate. Vse je na vas, vse je v vaši glavi.