Strah v nas
Strah, strahovi, boj ali beg
Strah je iracionalni in emocionalni občutek, ki nastane v nas v določenih situacija, aktivnostih, ob določenih stvareh, živalih ali ljudeh. Lahko rečemo, da je del nas, kot beseda boj ali beg. V odzivu na nevarnost se naše telo lahko pripravi oziroma sooči. To dejanje pospeši bitje srca, trepetamo, se tresemo …
Dobra in slaba stran strahu
Za strahovi trpi že skoraj vsak tretji človek. Ne govorimo zgolj o strahovih, kot so na primer strah pred letenjem, pajki, zaprtimi prostori, strah spregovoriti v množici, menjave službe, menjave okolja, strah teme, strah pred uresničitvijo svojih želja … in podobno. Strah je lahko neka normalna človeška reakcija pred grozečo nevarnostjo, tu je glavno, da se ravno zaradi strahu zavarujemo, pobegnemo. Primer zaradi strahu pred nesrečo vozimo počasneje, kot bi sicer, zaradi neuspeha se bolj učimo in trudimo … Torej gre za dobro in slabo, plat strahu.
Anksioznost
O slabi plati govorimo, ko ta varovalni mehanizem deluje narobe in se sproži kljub temu, da pred nami ni nevarnosti. Že ob samem srečanju z neko nam nenevarno stvarjo, bitjem, se naše telo pripravi na beg oziroma boj. Nastopi negativna plat strahu. Sovražnik pa ni nihče drug kot mi sami. In kadar nas ta pretiran, neustrezen strah ovira v našem vsakdanjem življenju govorimo o anksiozni motnji. Ki pa ni neprijetna samo za posameznika temveč tudi za vso okolico okoli njega. Posledično pa vpliva negativno na vsako stanje, v katerem se posameznik nahaja. Tako se recimo izogibamo odnosom, določenim aktivnostim, sprehodom … Anksiozne motnje se lahko pojavijo v vseh starostih in ne glede na spol. Res pa je, da so pogostejše pri ženskah. Veliko ljudi, ki takšen problem rešujejo sami, na svojo lastno pest, se po navadi znajdejo z alkoholizmom, drogami … Priporočena je psihoterapevtska pomoč, pogovori …
Anksioznost je občutek negotovosti, brez stvarnega razloga oziroma pričakovanje nečesa neugodnega. Lahko se pojavi tudi zaradi stresa, travme …
Njeni simptomi so:
- pospešeno dihanje in utrip srca,
- razdražljivost,
- napetost,
- vrtoglavica,
- bolečina v trebuhu,
- slabost,
- in številni drugi.
Takšni ljudje so vedno v neprestanem strahu oziroma neustrezno zaskrbljeni pravzaprav brez razloga. Teh svojih skrbi, strahov se po navadi ne zmorejo znebiti, čeprav se veliko izmed njih celo zaveda tega nesmisla, vzroka pa ne zmorejo najti. Pravzaprav vzrok je, velikokrat ravno izkušnja, ki se posamezniku zgodi v preteklosti. Mogoče se tega niti ne zaveda. Ta strah lahko izvira še iz otroštva, situacije iz šole. Čeprav je pozabljen spomin, se zasidra v njihovi podzavesti, v energetskem smislu. Strahovi se torej izražajo na fizični kot tudi čustveni ravni. Sramu, zardevanje, zadrega, strah pred obsojanjem – to so tako imenovani socialni strahovi. Občuti pritiska v telesu, kadar se soočamo z določeno situacijo ali s človekom, živaljo … ki nam ta strah povzroči. Ker se po navadi ljudje tega občutka strahu v tej situaciji zavemo, se v nas nehote sproži še dodatni strah. Temu pravimo, da situacije ne zmoremo kontrolirati. Posledica je močno potenje, slabost, zardevanje. Vse to lahko na koncu privede celo do paničnih napadov, ki pa jih je potrebno zdravstveno obravnavati.
Zanimivo pa je dejstvo, da beg pred strahovi ničesar ne spremeni. Boljše je, da se soočimo. Seveda spet se izkušnja razlikuje od posameznika do posameznika. Vemo pa, da, ko se enkrat soočimo z problemom postanemo samozavestnejši. Zato je bolje, da se ti strahovi v našem umu spremenijo v priložnosti. Življenje na našo pot pošilja probleme toliko časa, dokler jih ne presežemo, kar pomeni prevzamemo nadzor nad njimi. Ne le, da osebnostno zrastemo, postanemo tudi pogumnejši. Pogum pa zviša stopnjo v naši samozavesti in strahopetnost pada. Torej bolj ko bežimo pred problemi, strahovi, fobijami, večje postajajo, ko prevzamemo nadzor nad njimi, večji postajamo mi sami. S tem ko nam soočanje z problemi postane navada postajamo vedno bolj pogumni in nase privabljamo pozitivno energijo, torej pot z manj problemi. Posledično uspemo najti svoj potencial in kar je najbolj pomembno notranji mir.
