Spomladanska utrujenost: izgovor ali dejstvo?

Utrujenost, preutrujenost, dremavost, brezvoljnost, zaspanost, izčrpanost, šibkost, pomanjkanje energije, lenobnost, vrtoglavost, razdražljivost, zdolgočasenost … Ko se človek, kljub zadostnemu spancu, zbudi utrujen in čuti potrebo po počivanju od spanja.

Kadar se to stanje pojavlja spomladi lahko gre za t.i. spomladansko utrujenost. Glede na letni čas, bi jesenska verjetno zvenela malenkost nelogično. Murphyjev aksiom pravi: “če se počutiš dobro, ne skrbi: minilo bo“. Podobno bi lahko veljalo za spomladansko utrujenost. Preko poletja bo do jeseni sigurno minila. Nato bo čas za zimsko spanje.

Spomladanska utrujenost

V medicinski terminologiji to ni bolezen, tako da za njo ni ravno razvitega kakšnega cepiva, čeprav se “širi” endemično. To je samo prehodno stanje organizma, ki se lahko pojavi ob menjavi letnega časa. Dnevi postajajo daljši, moč sončnih žarkov se veča, temperature se višajo … Za večino je to povsem preprost prehod. Mnogim pa lahko prinese različne tegobe. Obstajajo številne takšne in drugačne razlage spomladanske utrujenosti. Vsem pa je skupno to, da nimajo skupne točke, za povezavo v urejeno, smiselno celoto. Lahko pa iz njih potegnemo nekaj dejstev.

Ritem

Svit, jutranji polmrak, sončni vzhod, jutro, poldan, popoldan, večer, sončni zahod, večerni polmrak, mrak, noč, polnoč so okvirni deli enega dneva, ki traja približno 24 ur. En dan je pojav, ki se istočasno dogaja tako v našem organizmu, kot zunaj njega. Osnovne življenjske aktivnosti (kot so prehranjevanje, gibanje, spanje) je priporočljivo, da se uravnavajo znotraj enega dneva, ker imajo naši možgani t.i. cirkadialni oz. dnevni ritem, v katerem naš organizem točno ve, kateri del dneva se odvija in se temu primerno tudi usklajuje.

Cirkadialni ritem dnevno aktivnim organizmom omogoča, da so podnevi v aktivni fazi, ponoči pa v stanju obnavljanja. Pri nočno aktivnih organizmih je ritem obrnjen. Ker ljudje nimamo ravno ostrega nočnega vida, bežen dotik sončnih žarkov tudi ne zaneti ognja na naši koži, smo dnevno aktivna bitja. Kar pomeni, da je nočni del dneva čas za počitek in obnavljanje.

Igra hormonov

Na naš cirkadialni ritem deluje hormon “teme”, melatonin, ki ga proizvaja žleza z notranjim izločanjem, epifiza. Ta se nahaja v samem centru možganov. Koncentracija melatonina se spreminja tekom enega dneva. Največja je sredi noči, proti jutru se počasi znižuje. Je hormon, ki uravnava ritem spanja in budnosti. Preko zime, ko so dnevi krajši in noči daljše, se zaradi pomanjkanje svetlobe intenzivneje proizvaja. Ko se začnejo dnevi daljšati in noči krajšati prevlado nad hormonom “teme” prevzame hormon “sreče” t.i. serotonin. Prilagajanje organizma na hormonsko “tekmovanje” predstavlja organizmu napor in lahko pade v stanje utrujenosti, kar se izrazi z nihanjem razpoloženja, ki traja vse dokler se koncentraciji hormonov ne uravnovesita.

Kaj pa do takrat?

Rešitev? Ni je. Samo danes ne. Jutri. Vsak se po svoje sooča s spremembami v razpoloženju in vsak med nami pozna svoj edinstven, lasten način obnašanja in doživljanja ritma. Vsi pa brez izjem potrebujemo, v vsakem letnem času, tudi vitamine in minerale. Vsi so pomembni. Dokaj zavidljivo veliko vlogo v preprečevanju ali premagovanju spomladanske utrujenosti ima železo. Zakaj? Ker ga v primerjavi z drugimi minerali in vitamini v telesu najbolj pogosto primanjkuje. In ker pripomore k oskrbi naših celic s kisikom. In še, ker se pomanjkanje kaže s simptomi kot so: zaspanost, utrujenost, bledičnost, zmanjšana sposobnost za umsko in fizično delo itd. Če je le mogoče naj bodo viri železa v dvovalentni obliki (živalski viri), saj se v takšni obliki tudi lažje in hitreje absorbira iz zaužite hrane v organizem.

Bi mogoče med tem sezuli čevlje? Spodaj, daleč od prepametnih glav, samevajo stopala, ki vsebujejo okoli 8000 živčnih končičev. Ti se pri hoji z bosimi nogami bolj stimulirajo kot pri hoji z obutvijo. Naj stopala zadihajo, hkrati pa prejmejo naravno refleksno masažo, ki utrjuje in krepi naš organizem v celoti.

Navsezadnje pa: zehanje je zelo dobra vadba za sproščanje obraznih mišic.