Preveč higiene lahko povzroča alergije
Brez dvoma poznate najmanj enega otroka, ki ima težave z različnimi alergijami, bodisi na hrano, ima seneni nahod, astmo, ekceme ipd. Ocenjuje se, da je alergičen že vsak 5 človek.
Pa ste vedeli, da je pri znanih raziskavah bilo odkrito, da lahko k temu pripomore tudi to, da otroke preveč zavijamo v vatko oz. da le ti živijo v preveč sterilnem okolju? Otroci, ki so zelo malo v stiku z naravo in se nimajo priložnosti popackati, umazati z blatom, skočiti v lužo ali se igrati z živalmi, so k vsem tem tegobam še toliko bolj nagnjeni.
Če otrok živi v preveč sterilnem okolju v prvem letu, se imunski sistem kasneje ne zna braniti proti okužbam, saj v tej zgodnji dobi ni bil izpostavljen mikroorganizmom iz okolja in zato ni razvil tolerance na mikrobe proti alergenom. Ta pojav imenujejo strokovnjaki higienska hipoteza.
Alergije, izpuščaji in astme so lahko tudi posledica prevelike čistoče
Če živi otrok v preveč sterilnem okolju, ne razvije odpornosti na mikroorganizme – govorimo o higienski hipotezi.
Že preden gre mamica v porodnišnico, naredi stanovanje sterilno. Ko pridejo obiskovalci na obisk k mali štručki, pa se morajo malo da ne celi razkužiti. No, pa recimo, da je to razumljivo, saj so lahko zapleti pri novorojenčkih v primeru okužb kar kruta zadeva. Ampak, otroci hitro rastejo in kmalu so stari nekaj mesecev, pol leta, eno, dve leti. Takrat pa je, po mojem mnenju, že čas, da otroku »dovolimo«, da se začne njegovo telo samo spopadati z naravnimi mikrobi, ki so čisto naraven pojav. Verjetno vas je veliko, ki si sedaj mislite: »Kaj pa ti predlagaš? Da dojenčka postavimo na umazana tla? In da ga vsi »šlatajo« z umazanimi rokami?« Ne, nikakor ne … Tudi sama ima rada čistočo in higieno. Je pa res, da sem se takoj, ko sem zanosila, začela bolj posvečati temu, s čim to čistočo in higieno zagotavljati.
Zaradi uporabe prevelike količine čistil in pripomočkov, ki ubijajo mikroorganizme, lahko škodimo sebi in otrokom
Stvari so dokaj enostavne, če jih le želiš preizkusiti. Dan danes je v poplavi informacij o bio in eko čistilih (pa ne tistih iz trgovine, ki to so ali pa niso), mogoče dom očistiti na mnogo bolj naraven način, kot pa to naredimo z agresivnimi čistili, ki v trenutku razžrejo ves vodni kamen in še vso rjo za povrhu. No, pa si predstavljajte, kaj se med tem časom, ko veselo čistite kopalnico in vdihujete ta močan vonj in hlape, dogaja z vašim dihalnim sistemom in vsemi ostalimi organi, kamor stvar zaide. Ne upam si niti pomisliti, kaj to pomeni za malo pikico, ki raste v vas ali štručko, ki ste jo ravnokar prinesli iz porodnišnice …
Rešitev?
Dobra alternativo za čistila
Kis in soda bikarbona delata čudeže, treba jima je le pustiti nekoliko več časa. Z mešanico poškropimo kad, nato pa očistimo lijak, ki smo ga poškropili že nekoliko prej. Ravno tako lahko naredite z wc školjko in kuhinjskim koritom … nič lažjega. 🙂
Saj mame znamo skakati z enega konca stanovanja na drugega in narediti nekaj tu in nekaj tam, vmes pa še veselo kuhamo, pa še kaj bi se našlo. Veliko količino kemikalij lahko prihranimo tudi pri čiščenju tal, po katerih veselo lazijo naši malčki in obenem še malo poližejo ploščice in seveda nesejo v usta vse kar leži na njih. Tudi pri tem jaz uporabljala čim bolj naravne pripravke, kot so kis, soda in tudi domač pralni prašek in seveda čudež narave – VODO. Tu so še okna in ogledala, ki jih ravno tako naši nadobudneži radi prijemajo, malce naslonijo svoja ljubka lička in nosek nanje. Tudi zanje je zelo uporabno čistilo iz kisa in vode. Pečice je še ena buhu zadeva … pa vam povem, tudi tu limona, soda ipn. pripravki delajo čudeže!!!
Kako vzdrževati popolnoma normalen nivo higiene na čim manj škodljiv način?
- Uporabljajte čim manj agresivnih sredstev za čiščenje stanovanja;
- Namesto njih si pripravite naravna čistila iz naravnih mil, sode bikarbone, kisa ipd.;
- Otrok ne potrebuje za življenje sterilno okolje; to ni naravno;
- Bodite potrpežljivi in dovolite otroku, da se umaže (stik z mikroorganizmi mu bo omogočil razvoj imunskega sistema);
- Roke umivajte dosledno (najbolje s trdimi naravnimi mili), a ne pretiravajte;
- Uporabljajte naravna mila za umivanje telesa;
- Ne pretiravajte z sintetičnimi šamponi in zobnimi pastami;
- Če že uporabljate agresivna čistila, premislite ali je to res nujno in ali jih lahko vsaj kdaj pa kdaj nadomestite s čim bolj naravnim;
- Kot pomemben dodatek (ki pa je že druga tema) pa tole: Uporabljajte čim manj predelane hrane (velika težava sodobne družbe). Tudi to je eden izmed dejavnikov, ki povzročajo alergije.
Je pa res, da morate pri naravnih čistilih vzeti v zakup, da ne bodo ohranila čistočo tako dolgo, kot vse tiste kemikalije. Vendar se izplača, saj je zdravje navkljub vsemu neprecenljivo, mar ne? No, ko pa res ne gre drugače, lahko tu in tam tudi pogoljufate. V ta namen si priskrbite kakšna čim bolj naravna, a nekoliko bolj agresivna čistila. Pomembno je, da se zavedaš, kaj, kako in koliko uporabljaš; nikoli pa stvari ni potrebno gledati samo črno-belo.
Zamislimo se lahko tudi nad statistični podatki, ki kažejo, da imajo otroci, ki živijo na podeželju, manj pogosto težave z alergijami in astmami kot njihovi vrstniki, ki živijo v mestih. Verjetno bi lahko povezali njihovo boljšo odpornost že z njihovimi mamami oz. njihovim načinom življenja. Obenem pa imajo ti otroci veliko več stika z naravnimi mikroorganizmi že od rojstva. Veliko več so na svežem zraku in starši niso tako zelo obremenjeni s tem, da bi jih vsakič, ko bodo prijeli to ali ono stvar, hitro obrisali z alkoholnimi robčki in jih takoj po prihodu domov umili z antibakterijskim milom. Ooo, kar kocine mi gredo pokonci, ko se spomnim na vse te reklame, ki nam vztrajno perejo možgane, kako oh in sploh je treba vse povsod po stanovanju uporabljati čistila, ki uničijo 99,9% mikrobov?! Halo! Pa saj so mikroorganizmi del naravnega eko sistema, ki pravzaprav omogočajo življenje na naši lepi zemlji!
Nekaj je čistoča in potreben nivo higiene, nekaj povsem drugega pa je delati okolje sterilno, s čimer škodimo sebi, svojim potomcem in okolju obenem!
Dovolite mu biti otrok
Gre tudi vam na živce, ko otrok začne skakati po peskovniku in ko dobi od sosedovega ali celo tujega otroka na glavo lopatko peska. Ali pa ko želi skakati po blatu, ki je nastal po nevihti? Pa se spomnite, kako smo odrasli mi? Velika večina moje generacije je še imela to prednost, da smo po cele dneve preživeli na travniku, gozdu, na kolesu, v družbi z vrstniki. Za nami ni nihče tekal s čistilnimi robčki in nas ves čas budno nadzoroval, če nimamo morda kje nekoliko mokre hlače, ker smo “spet zagazili” v največjo lužo. Pa se ne spomnim, da bi bil kdo od nas kdaj bol resno bolan. Tu in tam smo malo posmrkali, mama je dala sirup smrekovih vršičkov in skodelico toplega čaja, v naslednji minuti pa smo že veselo zdirjali iz hiše in oprezali za novimi vragolijami.
Vem, da so danes drugačni časi in da nimamo vsi te (ne)sreče, da bi živeli na podeželju, daleč stran od avtomobilov in vseh ostalih bolj ali manj nevarnih stvari, ki prežijo na naše malčke. Vsaj tako se nam, (preveč) zaščitniškim staršem, dozdeva.
Ja, tudi sama sem med tistimi, ki stoji cele popoldneve nekje v bližini otrok, ko se lovijo, gugajo, igrajo v pesku, skačejo, vozijo s kolesom. Tudi sama zajamem sapo, ko najmlajši z vso vnemo želi skočiti v največjo lužo, ki jo je zagledal, pa se vedno znova skušam potegniti nazaj: “Naj poizkusi, bo vsaj vedel, kaj je posledica tega; saj imamo še en par čevljev in hlač, ga bom pa čez 15, 20 min preoblekla, ko bomo prišli domov. Od tega ne bo umrl, in jaz ne :)« In ko se starejši s prijatelji veselo vesi po vseh mogočih drogovih in skuša splezati na to in ono drevo, me zopet drži, da bi rekla: »Nehaj, ker boš padel!« Ampak, ne, pa naj pade … Verjetno itak ne bo, to je sam naša starševska »prezaščitniška« hipoteza. Dokler to počne kakšen meter od tal, se mu ne more zgoditi kaj hujšega kot to, da si malo opraska kolena ali pa si v najhujšem primeru kaj zvije. Torej, pustimo otrokom biti otroci!!! Pustimo jim radosti in nujo po raziskovanju okolice in samih sebe! Pustimo jim, da so umazani, da včasih pijejo tudi iz istega kozarca (bolj važno je, da pijejo), da splezajo čez to in ono oviro. Naj živijo otroštvo! Naj nabirajo izkušnje, ki jim bodo še kako koristile v življenju! In naj razvijajo svojo odpornost proti virusom in mikroorganizmom. Konec koncev so samo otroci in otroci so tu pa tam tudi bolni, mar ne?!
Kaj pa umazana oblačila? Seveda jih je treba oprati, ampak če so na njih madeži od trave, blata, je treba vedno znova dodati konkretno količino pralnega praška, ob enem pa še Vanish, varikino ali pa kakšen drug agresiven detergent, ki spravi ven vse, kar ti srce poželi. Pa ste se kdaj vprašali, kaj za vraga to čudežno čistilo vsebuje, da je sposoben vsega tega? Na tone strupenih kemikalij, mi pa potem te »čiste« hlače in majčke oblečemo otroku na to nežno golo kožo. Je pa urejen in čist, mar ne? Za kakšno ceno? No, pa ko smo že pri ceni… Če kupite plastenko tega čudežnega čistila, vas zna drago stati, mogoče zna biti cenejše, če otroku kupite nove hlače. 🙂
V sožitju z naravo bomo bolj zdravi in naši otroci bolj srečni. Foto: TGskittles.
Dragi moji!!! Nikar ne dovolimo, da nam čudne družbene norme (da morajo biti otroci vedno kot iz škatlice npr.- Halo! Take prodajajo v trgovini in imajo gumb ON-OFF) in močni marketinški lobiji popolnoma operejo možgane o tem, kaj je res pomembno in dobro ter kaj ne. Rajši pomislimo na dejstvo, da s preveč higiene otroku (in sebi) lahko prej škodimo kot koristimo!
Jaz pri dveh otrocih, ki sta vse popoldneve zunaj na travniku, peskovniku in gozdu, že več kot 5 let uporabljam pralni prašek iz naravnega mila in sode bikarbone. Namesto mehčalca pa uporabljam alkoholni kis. Zato niso oblačila nič manj čista (tu pa tam pa res ostane na hlačah kakšen madež od trave. Pa kaj, saj ni strupen, mar ne?!) Moji otroci zato nič manj ne dišijo (vonj po otroku je že sam po sebi nekaj prečudovitega). So pa morda prav zato prešli ta prva otroška leta brez alergij, kdo ve.
Bodite zvesti sebi in naravi! Otrokom pa pustite biti otroci!
Vaše Sonce
