Pablo Picasso, pacifist in keramik
Pablo Picasso (1881-1973) je bil en izmed večjih umetnikov 20. stoletja. Pred nekaj leti so njegova ne tako zelo znana dela gostovala tudi v Ljubljani, sama pa sem imela čast, da sem pri tej razstavi tudi sodelovala. V prejšnjem prispevku sem predstavila njegove manj znane plakate in z njimi nadaljujem tudi danes, spoznali pa boste še eno izmed njegovih manj znanih, a čudovitih strasti.
Golob miru
Picasso je bil zelo humanitarno motiviran po vseh doživetih travmah vojne in se je leta 1944 pridružil komunistom, saj je verjel, da mu lahko ponudijo pot, ki ga bo odpeljala stran od vseh grozot. Vse to skupaj je privedlo do njegove strastne želje po miru. Kmalu je ustvaril litografijo s podobo golobice. Golobica, ki jo je upodobil, je bila prav zares živa, darilo dobrega prijatelja, tudi slavnega umetnika, Henrija Matissa. Pesnik Louis Aragon, je enkrat obiskal Picassov atelje in se popolnoma navdušil nad to grafiko. In ta podoba je kmalu postala nekakšen fenomen, saj je bila izbrani motiv za plakat Prvega mednarodnega kongresa miru v Parizu (1949). Umetnik je kasneje ustvaril še več variacij iste golobice, ki so jih uporabili tudi za plakate ostalih svetovnih kongresov. Prav ta simbol miru pa je bil zanj veliko bolj oseben; nekateri pravijo celo, da je osnovna litografija poklon hčeri Palomi, ki se je rodila istega leta. Znano je tudi dejstvo, da je njegov oče velikokrat slikal golobe, kar je sam umetnik na začetku preziral, na koncu pa lahko rečemo, da se je s svojo grafiko sam poklonil družini. Poklonil pa se mu je tudi svet sam, ko je spomladi na dan njegovega pogreba začelo nepričakovano močno snežiti in nastala je iluzija, kot da so z neba na grob padala bela golobja peresa.
Odpadni portreti in plakati
Pablo Picasso je malo pred smrtjo, leta 1969, ustvaril posebne plakate, na katerih so bili naslikani le portreti. In kako je sploh prišlo do teh portretov? Na dom je dobil pošiljko materiala za ustvarjanje, ki je bila zapakirana v velike liste lepenke. Umetnikova domišljija je bila še vedno zelo aktivna, zato je začel slikati kar na ta odpadni material. Nastalo je 29 Imaginarnih portretov, ki jih je začel zbirati umetnik Marcel Salinas in jih preoblikoval v litografije. Najbolj zanimivo je, da se na teh novo nastalih grafikah natančno vidi material, na katerega je Picasso slikal portrete. In tudi sam umetnik je bil tako navdušen and njimi, da je zahteval, da se tudi Salinas podpiše na njih.
Picasso zase nikoli ni rekel, da je avantgardni umetnik, kljub temu, da je razvijal nove smeri v umetnosti. Pravzaprav je bil umetnik stare tradicije, kar se vidi tudi pri njegovem sklicevanju na starejša umetniška dela. Na razstavi je bil razstavljen tudi plakat Zajtrk na travi, čigar motiv je Picasso povzel po Manetu, impresionističnem slikarju 19. stoletja.
Razstavljen je bil tudi plakat s Harlekinom, ki je personifikacija prvega sin, ki ga je imel z rusko primabalerino Olgo. Na steni zraven je bilo razstavljenih tudi nekaj plakatov, ki jih je Picasso ustvaril v kubističnem slogu, po čemur je najbolj znan. Za kubizem je značilno, da lahko sliko pogledaš iz več smeri in vseeno vidiš, kaj je naslikano. Na zadnjem razstavljenem plakatu je bil upodobljena njegova zadnja žena Jacqueline. Spoznala sta se v Vallaurisu, kjer je bila ona prodajalka keramike. Boste kmalu videli, zakaj je ta podatek pomemben.
Pablo Picasso in keramika
Na ogled so bili tudi plakati, ki so bili ustvarjeni za Picassove razstave keramike v vasici Vallauris blizu Cannesa. Vseh ni naredil sam, vidi pa se dobro, katere je, saj je na njih njegov podpis. Prvič se je Picasso poizkusil s keramiko pri 65 letih. Na obisku pri zakoncih Ramie je v njuni tovarni keramike zmodeliral nekaj artefaktov, med drugim tudi nekatere, ki so na teh plakatih. Leto kasneje se je vrnil na kraj zločina ter v nekaj mesecih izdelal okoli dva tisoč keramičnih izdelkov. Ustvarjal je tako izdelke za serijsko proizvodnjo kot unikatne izdelke. Obseg izdaj je bil odvisen od trajnosti kalupov ali negativov; umetnik je lahko naredil le nekaj primerkov ali vse tja do 500 izvodov. Sugestivnost same oblike predmeta je umetnik dopolnjeval z dekorativnimi dodatki. Tako je amfora postala ženska, vrč pa sova. Stvari je dekoriral po svoje, v ta nov material je prelil motive, ki jih je uporabil že v drugih tehnikah. Motivi bika, goloba, sove, bikoborb in portretov so se pojavljali sočasno v risbi, sliki, grafiki, kipu in seveda keramiki.