Otroci bodo odrasli …
Kakšne spomine bomo imeli naši otroci in mi? Za to smo odgovorni sami!
Otroci znajo že zelo kmalu postati malo da ne odvisni od raznih tehničnih pripomočkov, kot so računalniki, tablice, telefoni … Če ni drugega pri roki, se da fino »zamotiti« tudi z pregledovanjem slik in posnetkov na fotoaparatu… Karkoli, samo da se nekaj premika. Glede na vse raziskave in izsledke je vsem dobro znano, da to ni nič kaj dobrega. Vendar se včasih starši ne znamo več izmišljevati, kako bi otroke še motivirali, da bi počeli kaj bolj koristnega oz. zna biti to kar priročna zadeva, saj lahko vmes mi postorimo še to in ono za službo, skuhamo, pospravimo, preberemo maile in aktualne novice (ki nas vedno znova spravijo v slabo voljo).
Ampak življenje gre tako mimo, mimo nas in naših otrok … Zato danes pozivam vse starše, da izkoristijo najcenejšo in najboljšo možno motivacijo za to, da bodo njihovi otroci sijali od navdušenja in raziskovalne žilice. Morda res ni najlažja na prvi pogled, saj terja našo energijo in prosti čas. No, kakor se vzame, ta čas je nekaj najlepšega kar lahko damo sebi, svojim otrokom in ne nazadnje tudi partnerju. SKUPEN ČAS V NARAVI!
Juhu … pa gremo!
Kaj vse potrebujemo?
Ne, ne potrebujete goro priprav, poln tank bencina in cel dan časa, da se boste odpeljali na znano izletniško lokacijo, ki bo oblegana z vsemi možnimi obiskovalci. Potrebujete le dobro voljo, kakšen prigrizek, pijačo in najbližji hrib, jaso, travnik, polje, gozdiček …
Vse prepogosto sploh ne opazimo koliko lepote je čisto blizu nas in kako kakšni neizmerni čudeži se nahajajo za prvim vogalom našega doma. Ob enem pa s tem hitrim tempom življenja izgubimo kompas o tem kaj je res pomembno in kaj ne. Ali se zavedate kako neprecenljivi so trenutki, ko skupaj z otroki odkrivate čudeže narave? Ali vam je vsak trenutek jasno, da imate smo nekaj kratkih let, ko boste to lahko počeli skupaj z otroci? Ali veste o čem razmišljajo stari ljudje? Ravno o tem, kako so skupaj z otroci počeli te in one »neumnosti« in obžalujejo vsak trenutek, ki so ga zapravili za druge nepomembne stvari. VERJEMITE, TUDI MI BOMO KMALU TAM …
Čudeži narave, balzam za vso družino
Nepozabno je občudovati otroke, ki vsakič znova ponorijo od veselja in začudenja, ko zagledajo mravljo, čmrlja, metulja in ko si znova in znova zaželijo zbezati črička iz njegove luknje.
Tudi za mamice je to lahko pravi balzam za dušo in možgane, ko zopet lahko občudujemo vse te prekrasne cvetlice, s katerimi se ne mora kosati nobena lončnica. Šopek, ki ga naberemo, bo še nekaj dni budil spomine na lepo družinsko doživetje vsej družini. Očetje pa si končno spet vzamejo čas za to, da naredijo nekaj kvalitetnih »makro« slik, nosijo otroke »štuparamo« in ženi podarijo zastonj darilo – kakšno lepo travniško cvetlico. Otroci pa seveda dobijo tisto najnujnejše za njihov uspešen razvoj – celo skledo pozornosti in ljubezni od obeh staršev hkrati, kar je v teh časih dostikrat kar umetnost. Ali ni to vse, kar vsake toliko zares potrebuje ena družinica? ČAS SAMO ZASE? Mar ni enostavno?!
Vam vedno znova zmanjka časa?
Pa vendar, ne glede na razmere v tem ponorelem svetu, jaz pravim, da si usodo krojimo sami. In tudi čas … najlažje je reči »NIMAM ČASA« IMAŠ GA, IMAŠ!!! Točno toliko, kot vsi – natanko 24 h na dan. Vprašanje je samo v tem, ali ga boste izkoristili za zares pomembne stvari ali za stvari, ki so pomembne drugim.
In sedaj prelagam odgovornost na vsakega posebej, čeprav bo zaradi tega tudi kakšen like manj, ker je prav zoprno, če nam kdo trka na vest, kajne? 🙂
»Ali si znate res vzeti čas zase in za svojo družino? Jo znate postaviti na prvo mesto vsaj nekajkrat na teden? Znate reči šefu, sodelavcem, prijateljem, kolegom, znancem in neznancem, ki vam kradejo neprecenljivi čas: »NE, danes pa ne morem ostati dlje, imam nujne opravke!« Zmorete? Želite?«
Že močno »zlajdran«, ampak še kako resničen rek: »OTROCI SO SAMO ENKRAT OTROCI IN ŠE PREHITRO ZRASTEJO!«, naj vam odmeva v ušesih, ko boste naslednjič v dvomih in boste želeli postoriti še nekaj »nujnega« v službi. Ali pa, ko boste hotele, drage mame, samo še to in ono postoriti po stanovanju. Vse bo počakalo, le otroci bodo zrasli!
In ko bodo mali prtički odleteli iz gnezda, se vas ne bodo spominjali po tem kako pridni ste bili v službi in kako ste vsak dan potegnili kakšno uro dlje ali pa kako zelo lepo je imela mamica pospravljeno stanovanje. Radi pa se bodo spominjali brezskrbnih trenutkov, ko ste skupaj lovili metulje, rabutali češnje, splezali na lovsko prežo in skupaj ušpičili kakšno neumnost 🙂
Želim vam obilo lepih družinskih trenutkov in nikar ne dovolite, da je kapitalizem in čas vaš gospodar. Bodite vi gospodar svojega življenja!
Morda vas zanima še: Pustite otrokom biti otroci.
Tukaj pa lahko pripišem le: AMEN! 🙂
Hehe, hvala!
Se popolnoma strinjam, podarjen čas je najlepše darilo.
Ja., čim več skupnih čustvenih doživetij..narava je, kot nalašč za to..V spominu duše ostane tisto kar je ostalo v srcu, kot doživetje..
je pa tudi res, da imajo otroci veliko doživetij pri igri z vrtsniki…ni potrebno, da so vedno in povsod prisotni starši…
sem zadnjič poslušal eno mamo, ki se pritožuje, da je njen 8 letni sin skoz na računalniku.” Zakaj pa ne gre ven se igrat z vrtsniki?” “To pa ne, ker je okolje na Fužinah v Ljubljani nevarno”…Kaj čmo pol? Strahovi staršev ovirajo osamosvanje otrok in uživanje otroštva..
glede zunanjega “motiviranja” pa iskreno mislim, da je precenjeno..Notranja motivacija otroke razvija spontano v prosti domišljijski igri…ta pa ne potrebuje zunanje motivacije…le mir, prostor in čas..
za igro otroke ne moremo motivirati, vsaj direktno ne..moramo jih le pustiti v njihovem naravnem sanjavem stanju zavesti (bi rekel Rudolf Steiner)….vse se potem dogaja samo od sebe, spontano..
eden od problemov današnjih otrok s katerimi se odrasli skoraj ne ukvarjajo je, premalo proste igre…..otroci se ne znajo več igrati..tehnični pripomočki so ubijalci domišljije..
Joj, ja…. prav žalostno se mi zdi ko opazujem nečake in druge otroke, kako se ne znajo več igrati ”sami s sabo”… Mi, smo šli v gozd, pogledal si drevo, in že se je razpletla igra z domišljijo filmskih razsežnosti… 🙂 in to skušam vzpodbujati pri nečakih, ko so pri nama v varstvu oz. na počitnicah… 🙂
Skratka, Zvone – lepo napisano 😉
Hvala Irena..ja, otrtoštvo je najlepši čas ravno zaradi domišljijske igre….otroci so lahko v igri resnično svobodno..igra je “kraljestvo otrokove svobode”…kljub temu, da je danes ogrmno, nikoli toliko v zgodovini, napisanih znanstvenih razprav in raziskav o koristnosti igre za otrokov razvoj, se danes otroci žal igrajo vedno manj..ne znajo se več igrati..
🙂 res je, domišljijska igra je zakon in v naravi (ko otroci niso obdani z vsemi možnimi motečimi dejavniki), imajo za to več kot dovolj možnosti… ob enem pa imajo še krasno možnost najti zavetje pri svojih starših, ki so nekje blizu, ko začutijo željo po tem… Torej, le pogumno….s tem, jih odpeljemo v naravo, jih gotovo ne bomo prikrajšali za domišljijsko igro 😉
“vroči julijski pogledi“
“vroči julijski pogledi”
Moram reči, da res ni lepših trenutkov, kot so tisti, ki jih preživiš s svojimi otroki.Da si le te trenutke, zapravil včasih za kup nepomembnih stvari, se zaveš šele takrat, ko te otroci kar naenkrat ne potrebujejo, ker imajo svoj telefon, svoj računalnik in tudi svojega prijatelja oziroma zaupnika.Šele takrat se zaveš, kako minljivih je tistih par let, ko je otrok,,tvoj,, oziroma, ko si želi tebe in tvoje bližine.ŽAL, RES ŽAL SE STARŠI TEGA PREPOZNO ZAVEMO, ČAS PA ODNESE VSE TISTO LEPE BREKRBNE DNI!
Zato vam polagam na srce vzemite si čas za ta bitja, pojdite na sprehod-ta nič ne stane- pogovarjajte se , prisluhnite njihovi govorici!!!!!!!!