Opis GI diete
GI je kratica za glikemični indeks, ki pove, kako hitro se dvigne raven glukoze v krvi po zaužitju določenega živila. Glikemični indeks posameznega živila se izmeri s primerjavo dviga sladkorja v krvi, pri zdravemu človeku, glede na glikemični indeks čiste glukoze, ki ima vrednost 100.
Glede na to, se živila delijo v 3 skupine:
- živila z visokim glikemičnim indeksom (GI nad 70): sladke pijače, sladice, bel kruh, kuhan riž, pečen krompir, pomfri, pire krompir, koruzni kosmiči, med, slani prigrizki, korenje, lešniki, ananas, rozine in lubenice.
- živila s srednjim glikemičnim indeksom (GI med 59 in 69): sadni musli, datelni, marelice, mango, dobro zrele banane, kivi, grozdje, pomaranče, kuhan krompir, rjav riž, pšenične testenine, polnozrnat kruh, ovseni kosmiči, koruza in kuhan fižol.
- živila z nizkim glikemičnim indeksom (GI pod 59): slive, jagode, grenivke, jabolka, hruške, suhe marelice, pol-zrele banane, breskve, češnje, ječmen, leča, indijski oreščki, arašidi, soja, polnozrnate testenine, nemastno mleko in mlečni izdelki.
Živila z visokim GI povzročijo, da se glukoza v krvi poviša hitreje in v večji meri, zato jo inzulin hitro zniža, zaradi česar smo pogosto utrujeni.
Pri prehranjevanju z upoštevanjem glikemičnih indeksov živil je potrebno omeniti tudi glikemično obremenitev (GO), ki ponazarja, kako hitro se določena ogljikohidratna živila spremenijo v sladkor, pri čemer se upošteva GI živila ter količino ogljikovih hidratov v njem. GO je pomembna, saj ima lahko neko živilo visok GI (na primer: lubenica), glikemična obremenitev pa je nizka.
Če zaužijemo manjšo količino živila z visokim glikemičnim indeksom ima enak učinek na dvig glukoze v krvi, kot če zaužijemo večje količine živila z nizkim glikemičnim indeksom.
GI dieta se osredotoča predvsem na uživanje živil z nizkim glikemičnim indeksom. Ustvaril jo je dr. Jenkis (profesor za prehrano v Torontu), ki je pri svojih raziskavah diabetesa opazoval, kako telo razgrajuje živila v glukozo.
Zagovarjal je tezo, da se s takšnim načinom prehranjevanja močno zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2 ter rakava obolenja.
PRIMER ENODNEVNEGA JEDILNIKA GI DIETE
Zajtrk: umešana jajca in ržen kruh.
Dopoldanska malica: grenivka.
Kosilo: svinjski kotlet na žaru, paradižnik in špinača.
Popoldanska malica: jagode.
Večerja: postrv z mandlji, paradižnik in brokoli.
Posamezniki, ki se odločijo, da bodo sledili GI dieti imajo na razpolago zelo veliko živil, s katerimi si lahko pripravijo pestre jedilnike. Dieta se priporoča predvsem ljudem, ki imajo težave s krvnim sladkorjem, vendar se morajo pred tem obvezno posvetovati z zdravnikom ali dietetikom.
Ta dieta je manj restriktivna od mnogih drugih priporočil prehranjevanja (na primer: dieta z zeljno juho) in ji vsak posameznik lahko sledi celo življenje.
Živila z nizkim glikemičnim indeksom skozi daljše časovno obdobje počasi zvišujejo nivo glukoze v krvi, kar pozitivno vpliva na počutje posameznika, imajo večjo hranilno vrednost, dlje časa zagotavljajo energijo, uravnavajo izločanje inzulina in nudijo raznoliko prehranjevanje.
Poleg teh živil je priporočljivo v prehrano vključiti tudi puste beljakovine (na primer: piščančje meso) in zdrave maščobe (na primer: oljčno olje).
Negativna lastnost te diete je, da njeni sledilci preveliko pozornost namenjajo ogljikohidratnim živilom, pri tem pa zanemarjajo druga makrohranila (na primer: maščobe). Priporočljivo je, da se tudi pri tem načinu prehranjevanja upošteva načela uravnotežene prehrane, saj ima lahko določeno živilo nizek glikemični indeks, vsebuje pa veliko maščob (na primer: arašidi), zato ni priporočljiv prevelik vnos teh živil.
Pri GI dieti obstaja tudi velika nevarnost prevelikega vnosa ogljikovih hidratov v telo, zato mora vsak sledilec dieti biti pozoren na količinski vnos posameznih makrohranil (ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin).
