Noč čarovnic – priložnost za odklop
Počasi se bliža čas, ko bo treba pljuniti v roke, odtrgati živo oranžno bučo na kakšnem polju (z dovoljenjem lastnikov) in jo spremeniti v grozljiv obraz. Ja, čarovnice že trkajo na vrata. Ampak pred njimi in vsemi drugimi srhljivimi obiskovalci boste obvarovani, če boste na okensko polico postavili izrezljano bučo, v kateri bo gorela sveča. Aja, za vsak slučaj pa vseeno preverite, če imate dobro zaprta okna in zaklenjena vrata.
Kaj se dogaja v noči, ko vladajo čarovnice?
Halloween ali noč čarovnic je praznik, ki je do nas prišel z Zahoda in ga obeležujemo v noči iz 31. oktobra na 1. november. Posvojili smo ga predvsem od Američanov in z leti je tudi pri nas čedalje bolj popularen, je pa res, da se naše praznovanje razlikuje od načina, kako Halloween praznujejo prebivalci na oni strani velike luže. Poleg ZDA ima noč čarovnic svoj dom tudi na Irskem, v Kanadi, Angliji in na Novi Zelandiji. V teh deželah se otroci (in pogosto tudi njihovi starši) preoblečejo v razne strašljive kostume in hodijo od soseda do soseda ter prosijo za sladke dobrote. Tako lahko ponoči na ulici srečaš razne male in velike duhove, grde čarovnice z velikimi nosovi in bradavicami na obrazu, pisane filmske like iz grozljivk, člane znane družine Addamsovih in še marsikaj drugega bi se našlo. Poleg tega družine poskrbijo tudi za okrasitev svojih domov. Tako se dnevne sobe spremenijo v okrvavljene grobnice, v njih se lahko ujamete v pajkove mreže, skozi se sprehajajo duhovi, iz zvočnikov pa odmevajo grozljivi zvoki.
Kako se je noč čarovnic sploh začela?
Vraža o noči čarovnic se začenja že pri starih Keltih, ki so verjeli, da se ponoči pred dnevom mrtvih, mrtvi prebujajo, vstajajo iz svojih grobov ter obiščejo svoje domove. Zato so se ljudje, ki so se bali srečati svoje mrtve svojce, skrivali za različnimi maskami in ropotali naokoli, kajti tudi hrup naj bo mrtvece pregnal nazaj k večnemu počitku. Kasneje Rimljani pa so verjeli, da je to noč, ko mrtvi še zadnjič obiščejo svet živih in v ta namen so jim na pragih svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so tako celo izdolbli peso, krompir ali repo in vanje vstavili gorečo svečo. S tem naj bi pregnali grešne duše, obenem pa dobrim pokazali pot do njihovih domovanj.
No, zgodba o bučah pa je mlajša. V strašljivo glavo spremenjena buča je popularna postala šele v 16. stoletju, seveda najprej v Ameriki, kasneje pa po celem svetu. Danes je izrezana buča v bistvu glavni del praznika imenovanega noč čarovnic.
Zdaj pa Slovenija in noč čarovnic?
V naši podalpski deželi smo začeli noč čarovnic praznovati v drugi polovici 90. let 20. stoletja. V teh dneh, preden pridejo čarovnice, po Sloveniji potekajo razne delavnice in prireditve, kjer vidite veliko oranžne in črne barve, potem maske, buče in sladkarije, v noči na 1. november pa se zgodijo številne zabave. Sicer pa je to tudi noč za grozljivke. Vabijo vas razni kinematografi, ki obljubljajo strah in trepet, srhljive zvoke in nepozabno noč, po kateri še nekaj časa ne boste povsem mirno spali.
Priprave na noč čarovnic so torej že v polnem teku in, malo za šalo, malo zares, bolje, da se vi našemite in strašite druge, kot da ste sami tista prestrašena duša, ki vas lovi mrtvi duh preteklosti.