Kaj bom s takim, ki ne zna ne plesat’ ne pet’ …
Bil je fant, mlad, resen, priden kot mravljica, izučil se je poklica, lepo vzgojen in zagledal se je v punco, ki je bila lepa in … žal nič več kot to. Njen oče je bil na daleč okrog strokovnjak, spoštovan človek, če ni bil v delavnici, je bil pa na njivi. Ni bil ravno najbogatejši, a dovolj, da je lahko privoščil hčerki-edinki vse, kar si je zaželela. Nosila je lepe obleke in skupaj s svojo mamo prepevala v cerkvi. A na vasi se človek tudi ni imel kam dati, razen v cerkev in v gostilno.
Omenjeni fant jo je obletaval in se ji poskušal dodvoriti, ona pa ga je ošabno in prezirljivo zavrnila z besedami, ki so napisane v naslovu.
Minilo je veliko časa, ko sem se spet vrnil v domači kraj ter z ljudmi, ki sem jih še poznal, obujal spomine. Veliko je že pokojnih, mladih pa itak ne poznam. Pa je beseda nanesla tudi na tisto punco. Zanimalo me je, kakšnega moža je dobila in kako ji gre. Povedali so mi, da je dobila nekoga, ki pa je znal peti in plesati, veseljačil je z njo, dokler se je ni naveličal, potem pa to isto počel z drugimi. Za delo mu ni bilo mar, po smrti njenih staršev pa je razprodal vse orodje in izkupiček odnesel v gostilno. Začeli so se prepiri, pretepanja in kmalu je ženska ostala sama z dvema otrokoma. Poklica ni imela, staršev tudi ne več, lepota se je nekam zgubila, ostali pa so pijača, revščina in obup.
Včasih pogledam malo po oglasih, kjer ženske iščejo partnerje in skoraj vsaka išče plesalca, ki naj bi bil zabaven, duhovit, pa visoke postave, po možnosti s plavimi očmi in črnimi lasmi …
Oh, ženske božje … Ali res mislijo, da je vse življenje en sam praznik? Ali mislijo, da so moški na svetu le zato, da bodo njih zabavali in vzdrževali? Naj bi se kar naprej vrteli okrog njih, peli in plesali in se zabavali???
Kaj je ples? To je najprimitivnejša oblika osvajanja. To počne ves živalski svet in ima smisel v tem, da se osvoji partnerja s ciljem nadaljevanja vrste in prenosa svojih genov na potomstvo. Ali nismo ljudje v svoji evoluciji prišli nikamor dlje? Ali nimamo za to jezika in kulture?
Kaj pa je osvajanje drugega, kot laskanje o lepoti in privlačnosti potencialnega partnerja v največ primerih tudi laganje in pretvarjanje?
Če pogledamo na kakšno vaško veselico, kjer se sliši harmonika, vidimo nekaj zašpehanih parov, ki zaripli v obraz poskakujejo in lovijo sapo v omotici alkohola, vsi drugi pa se derejo in nalivajo s pivom, tu in tam tudi kdo koga pošlje nekam v “rodno mesto”, pa tudi kakšen pretep se zlahka zgodi, potem je popolnoma jasno, zakaj jaz v tako družbo ne grem.
Nisem jaz tisti fant iz začetka zgodbe, se pa včasih spomnim na tisto dekle (bila je sošolka moje sestre), kako zelo si je uničila življenje s fantom, ki je ZNAL PLESATI IN PETI.