Hoja moči
Kaj je hoja moči?
Hoja moči je način hoje v tišini, kjer nam posebna drža prstov rok omogoča pravilno kroženje energije po telesu. Indijanci so na primer na tak način lahko premagovali dolge razdalje, ne da bi se pri tem utrudili in bili na koncu brez moči, temveč ravno obratno. Način hoje jim je omogočil dvig energije, čilost, svežino uma in telesa ter budnost.
Gre torej za posebno držo prstov; s palcem, sredincem in prstancem tvorimo krog, kazalec in mezinec pa iztegnemo kot anteni in ju usmerimo v tla (način 1). Drugi način pa je, da sredinec prekriža kazalec, ostali trije prsti pa tvorijo krog (način 2). Pri obeh formacijah pa je nujno, da palec vedno prekrije nohta drugih dveh prstov. Gibanje rok in nog je enako kot pri navadni hoji, s tem da večji učinek dosežemo, kadar hodimo v skupini drug za drugim in stopamo v stopinje tistega, ki je pred nami. To pomeni, da ves čas pozorno spremljamo hojo in gledamo (le) pod noge. Za varnost skrbi tisti, ki hodi na čelu kolone. Hodimo pa v tišini, se ne pogovarjamo, pa čeprav nas bo jezik zelo srbel. Če hojo pravilno izvajamo, se mora slišati, kot da hodi en sam človek. Posledično je naša hoja manj naporna, pa tudi hitrejša. Energije na tak način ne razpršujemo, temveč jo shranjujemo v svojih vitalnih središčih, jetrih in vranici – več ko imamo energije, bolj smo fit in več ter z večjo lahkoto lahko postorimo še to in ono.

S palcem, sredincem in prstancem tvorimo krog, kazalec in mezinec pa iztegnemo kot anteni in ju usmerimo v tla
Prste torej sklenemo v enega izmed dveh položajev, nato pa se postavimo drug za drugim v kolono. Tvoj predhodnik najprej stopi z desno nogo naprej, ti pa se mu priključiš pri njegovem drugem koraku z levo nogo in stopiš v njegovo stopinjo, potem ko je ta dvignil levo nogo v korak naprej.
Pri hoji v skupini moramo ujeti ritem ter tudi dolžino koraka, ki ga narekuje tisti, ki je na čelu kolone. Takšna hoja pride prav na dolgih pohodih, da si povrnemo energijo in premagamo utrujenost. Če bi tako drug za drugim hodili dolge kilometre, bi sčasoma lahko vse bolj tudi energijsko zaznavali drug drugega in doživeli mnogo zanimivega dogajanja. Zato priporočam, da se v vodenju menjujete, potem pa si lahko tudi poročate, kaj ste med hojo zaznavali in čutili. Seveda pa bo za začetek dovolj že to, da se bomo naučili biti tiho in držati pozornost na lovu za stopinjami.
»Zadeti« od hoje
Po taki hoji, če traja dlje časa, lahko začutimo, kot da smo malce »zadeti«, vendar je to samo zaradi navala energije, držanja koncentracije in pozornosti, ki ju morda nismo vajeni v takšni meri. Dvig energije, kot si mnogi zmotno predstavljajo, namreč ni evforično skakanje do nebesnega svoda, temveč je tista prava utrujenost, umirjenost, ko se ti nekoliko izklopi neprestano regljanje v glavi. Obstaja namreč velika razlika med te vrste utrujenostjo in zgolj fizično utrujenostjo ali izčrpanostjo. V prvem primeru smo dvignili energijo, ki jo bomo lahko usmerili v neko akcijo, v drugem primeru pa bomo po počitku štartali zopet iz izhodišča 0.
Hojo moči lahko izvajamo tudi sami. Najbolje da za začetek testirate ta novi način hoje, ko boste šli v hrib. Sklenite prste v enega izmed položajev ter hodite v tišini. Zagotovo boste opazili razliko že v sami drži telesa. Seveda morate imeti obe roki prosti in hoditi brez slušalk in spremljevalne glasbe. Vaš spremljevalni orkester ali band naj bodo ptice, veter in drugi zvoki narave.
Nič več dihanja kot parna lokomotiva
Za še večji izkoristek hoje moči in da boste zrak zajemali s polnimi pljuči, priporočam še, da se urite v dihanju samo skozi nos; ja, tudi ko greste v hrib. Dihanje skozi nos nas prisili, da začnemo koristiti celotno kapaciteto pljuč in okrepimo svoje srce. Je težko, a boste videli, kakšno jasnino boste imeli v glavi po takem dihanju: pljuča delajo na polno, srce aktivneje poganja kri po žilah, energija kroži po telesu …