Domač pralni prašek

Domač pralni prašek? Sama sem najprej imela nekaj pomislekov okoli tega. Predvsem me je skrbelo ali bo enako dobro opral perilo? Pa sem kaj hitro pometla s predsodki pod prag.

Zakaj? Ko sem malo pomislila, sem prišla do težave kupljenih tekočih pralnih praškov. Ti pralni praški samo mašijo naše pralne stroje. In ravno zaradi te težave sem pred več kot letom dni začela uporabljati kis. Kis za vlaganje. Enostavno ga dodam 1 jedilno žlico v boben pralnega stroja in operem oblačila kot običajno. Kis tudi mehča oblačila. Pa razjeda vodni kamen – skratka ”prepuca” pralni stroj. Če pa se vam dodajanje kisa ob vsakem pranju prevečkrat izmuzne iz misli, pa lahko npr. enkrat mesečno v boben pralnega stroja dodate večjo količino kisa (cca pol litra), nastavite pranje na 90̊ in pustite kisu da naredi svoje delo – seveda je v tem postopku boben pralnega stroja prazen, brez oblačil. In ne skrbite, oblačila po pranju skupaj s kisom nimajo nobenega neprijetnega vonja po kisu.

No, in ravno ta misel, o kisu, me je prepričala, da morda zamisel o domačem pralnem prašku res ni slaba. Poleg tega, sem razmišljala, naša oblačila tudi niso več tako zelo umazana kot so bila včasih. Večinoma so prepotena. Kakšnih večjih madežev pa ni. Če pa so, pa tako ali tako zoper njih uporabimo odstranjevalce madežev.In tako sem se začela poigravati z mislijo, da bi naredila domač pralni prašek.

In potem sem zadnjič, kot naročeno, ob klepetu s prijateljicama, izvedela recept za domač pralni prašek. Ena od prijateljic ga uporablja že več kot pol leta. In sem se odločila, da tokrat pa res poizkusim še jaz.

Nakupila sem vse potrebne sestavine: 100% naravno milo, kis za vlaganje in (pralno) sodo bikarbono.

Da, tako preprosto je. Te tri sestavine. In če dobro pomislim, kis za vlaganje – že dodajam, soda bikarbona pa je, kot je znano, zelo uporabna tudi izven kuhinje. Nekateri z njo, v kombinaciji s kisom za vlaganje, celo očistijo kopalnico (še nisem preizkusila, bo pa to moj naslednji sobotni čistilni podvig). No, in pa pomembna sestavina, ki je ne smem pozabiti, je seveda voda. Ampak več o samem receptu na koncu članka.

Ko sem prišla domov, sem se lotila dela. Najprej sem naribala milo. Pa pride mimo mene moj mož in me pogleda s pogledom, če se mi je pa res že čisto skisalo da sedaj že milo ribam?! In mu povem:”Sama bom naredila domač pralni prašek.”. Dvomeče me pogleda in zamrmra nekaj v stilu ti že veš in hitro odide. Medtem sem zavrela 3 litre vode. Malo preden je zavrela, sem vanjo stresla naribano milo, žlico kisa za vlaganje in žlico sode bikarbone. In mešala. Milo se je stopilo in dišalo je lepo. Gosto pa ni bilo prav nič! Že sama sem malo dvomeče in prav nesrečno gledala v vodeno zmes pred menoj. Pa zopet pride mimo moj dragi mož, in ko mu omenim, da ni nič kaj gosto zopet navrže nasmešek in pogled – jah saj, kaj sem rekel. Jaz pa mešam naprej, čakam. In potem žarek upanja! Začelo se je gostiti! Najprej komaj opazno, potem pa – bolj hladna kot je postajala zmes, bolj se je gostila. Pravzaprav nastane prav gost gel.

In tako sem zmagovalno vsem družinskim članom pokazala moj prvi doma narejen pralni prašek! In seveda še isti dan oprala koš perila.

Moje mnenje o domačem pralnem prašku? Ocena: odlično!

Oblačila so oprana kot običajno, le da že ob obešanju, še mokrega perila, zaznam prijeten vonj mila (uporabila sem vonj olive) in pa – že na otip se mi oblačila zazdijo bolj mehka, voljna. Kar je potrdilo tudi kasnejše likanje. Saj oblačila niso bila tako zmečkana. Sem pa celo razmišljala, da bi znal biti domač pralni prašek blagodejen za ljudi, ki imajo razne alergije na pralne praške in mehčalce. In bi bil prijazen do nežne otroške kože. Ne obremenjuje pralnega stroja. In pa kar je najpomembnejše – okolju in naravi je bolj prijazen kot kupljeni tekoči pralni praški. Torej, lahko zaključim, da je domač pralni prašek poceni, hitro narejen in kvaliteten. Porabiš pa tudi manj mehčalca. Oziroma sama ga ne uporabljam več, sem pa našla recept za doma narejen mehčalec, tako da moram preizkusiti še to. Pa vam takrat poročam še o tem.

Doma narejen pralni prašek pa ni uporaben samo za pranje oblačil.

Odličen je tudi za čiščenje tal:

1 žlico pralnega praška zamešate v 5 litrov tople vode in s krpo in vašim trudom bleščeče očistite tla (parket, linolej, ploščice). Tla so kot nova in se svetijo kot že dolgo ne.

Torej, jaz sem ZA domač, naraven pralni prašek! In tudi moji domači dvomljivci, ki so se mi smehljali in trkali po glavi medtem, ko sem ribala milo, so ugotovili, da je pri oblačilih nekaj drugače. Drugačna so na otip, vonj je bolj nežen. In so mi priznali, da pa kakšen moj podvig v stilu ”sam svoj mojster” le ni popoln polom.

Sedaj pa celoten recept za domač pralni prašek:

• 100-125g naravnega mila (naravno milo najdete v vseh bolje založenih drogerijah)
• 1 žlica pralne sode bikarbone (lahko tudi navadne, a pralna soda bikarbona je boljša pri odstranjevanju madežev)
• 1 žlica kisa za vlaganje
• 3l vode
• plastična posoda za shrambo pralnega praška (jaz sem uporabila kar prazno embalažo porabljenega kupljenega tekočega pralnega praška)

Postopek:

Naribamo milo. Med tem zavremo 3l vode in malo preden zavre vanjo stresemo milo. Odstavimo in premešamo. Mešamo, dokler se milo ne stopi. Dodamo še žlico sode bikarbone in žlico kisa za vlaganje. Premešamo in pustimo da se počasi ohlaja. Med ohlajanjem sem ter tja premešamo. Ko postane mlačno, zmes prelijemo v posodo, ki smo jo namenili za shrambo. Pazimo, da ne nalijemo do vrha. Tudi, po tem, ko smo domač pralni prašek prelili, ga še vedno, na vsake toliko časa premešamo. Zakaj je potrebno toliko mešanja? Da se oblikuje lepa, gosta, gelasta zmes in da ne nastanejo ”koščki”. Ko je pralni prašek popolnoma ohlajen lahko prenehamo z mešanjem in ga uporabimo v svoj namen.

Upam, da boste tudi vi tako zadovoljni z njim kot sem jaz. Domač pralni prašek je super! Naraven. Učinkovit. Pa še prihranite!