Coca Cola – dobra za umret

Coca Cola je zelo priljubjena pijača, dostopna tako rekoč na vsakem koraku. Oglašujejo jo povsod, na letakih, televizijskih oglasih, športnih prireditvah, … Pa je res tako dobra kot pravijo ali prodajajo le strup v malo večjih stekleničkah?

Začetki

Začetek Coca-Cole, največjega konkurenta Pepsiju, je leta 1886, ko je lekarnar John Pemberton v Atlanti zmešal aromo s karamelno obarvanim sirupom ter ji dodal gazirano vodo. Po 2. svetovni vojni je Coca-Cola postala sinonim za optimizem in blaginjo ter brezskrbni življenjski slog Američanov. Njihov glavni adut je bilo oglaševanje, saj so na tak način ljudi širom sveta vzpodbujali k pitju Coca-Cole. V 80-ih letih so na tržišče poslali nov izdelek Diet Coke, prvo nizkokalorično pijačo na svetu, ki je požela podoben uspeh kot prvotna Coca-Cola. Danes je Coca-Cola ena najbolj prodajanih pijač, saj dnevno prodajo 1.7 milijard pijač in je prisotna v 165 državah.

Skrbno varovana skrivnost sestavin

Kljub njeni popularnosti in razširjenosti pa ostaja receptura Coca-Cole skrbno varovana skrivnost. Ker so na deklaraciji izdelka napisane samo osnovne sestavine, se poraja vprašanje o sami varnosti izdelka ter njenih skritih sestavinah. Podjetje Coca-Cola proizvaja koncentrat, ki je kasneje dostavljen podjetjem, ki imajo licenco za polnjenje. Polnilci koncentratu dodajo gazirano vodo in sladila ter jo napolnjeno v steklenice, plastenke ali pločevinke prodajo na trg. Osnovne sestavine na deklaraciji Coca-Cole so gazirana voda, sladkor, kofein, fosforna kislina, karamelno barvilo (E150d) in naravne arome.

Problem sestavin

Laikom se na prvi pogled same sestavine na deklaraciji ne zdijo problematične. Pa si le te pobližje poglejmo. Gazirana voda je voda, kateri je dodan ogljikov dioksid. Ta voda ni mineralna voda, kot je na primer Radenska, katera ima že ob črpanju prisoten ogljikov dioksid, temveč je to voda, kateri je ogljikov dioksid dodan naknadno.

Sladkor in kofein

Pločevinka Coca-Cole (355 ml) vsebuje 39 gramov (približno 10 čajnih žličk) sladkorja v obliki saharoze ali visoko fruktoznega koruznega sirupa, vsebuje pa tudi 9.8 mg kofeina na 100 ml. Za primerjavo lahko povemo, da 100 ml ekspresso kave vsebuje 12 mg kofeina. Problem je v tem, da dnevno v povprečju spijemo 2-3 skodelice kave in s tem 36 mg kofeina, medtem, ko je v pol literski plastenki slabih 50 mg kofeina. Kofein je poživilo, ki lahko v zmernih količinah deluje na zdravega človeka pozitivno, saj ga poživi. V večjih količinah pa na telo deluje ravno nasprotno, saj vpliva na centralni in simpatični živčni sistem, kar lahko povzroči razbijanje srca in nervozo, drhtenje, vznemirjenost in spahovanje.

(Orto)fosforna kislina

Fosforna kislina je anorganska kislina s kemijsko formulo H₃PO₄, znana tudi pod imenom ortofosforna kislina. Nahaja se v obliki majhnih kristalčkov ter je zelo dobro topna v vodi. Raztopljena v vodi tvori kislino s približno 2,8 pH vrednostjo, kar jo uvršča med zelo močne kisline. Nevarna je že ob najmanjšem stiku s kožo, saj povzroča opekline, rdečico in bolečino. Ob vdihu ali zaužitvi se pojavi vneto grlo, kašelj, kratko dihanje, ob zaužiju pa povzroča trebušne krče, slabost in celo nezavest. Je veliko bolj nevarna od citronske kisline, katera pa za človeški organizem ni škodljiva. Klub svoji nevarnosti in toksičnosti je fosforna kislina v živilski industriji v široki porabi, saj daje pijačam in jedem poseben kiselkast okus in je zelo poceni.

Barvilo

Karamelno barvilo z oznako E 150d je amoniakalno sulfatni karamel, ki spada pod umetna barvila in je dokazano rakotvoren aditiv. Karamelno barvilo se v resnici, kljub napačni predstavi večine ljudi, ne proizvaja tako, da sladkorju dodamo vodo ter to zmes karameliziramo, temveč se le-ta ustvarja kemično. Sladkor pod visokimi temperaturami izpostavijo amonijaku in sulfitom, kjer pride do kemičnih reakcij, pri katerih se sproščata 2-metilimidazola in 4-metilimidazola, dve snovi, ki sta v študijah na miših ali podganah povzročila raka pljuč, jeter, ščitnice in levkemijo.

Arome

Nikjer na deklaraciji Coca-Cole ni navedeno, katere naravne arome so dodane pijači. Clifford, D. May pravi, da lahko kot naravno aromo pijači smatramo dodajanje ekstrakta kokaina (ang. cocaine, po katerem je pijača tudi dobila ime). Kljub prepovedi uporabe kokaina kot dodatka, so ga po letu 1904 začeli ponovno dodajati, a so namesto uporabe svežih listov začeli dodajali ostanke, ki so nastali pri procesu pridobivanja kokaina. Glede na različne vire, Coca-Cola danes uporablja ekstrakte lista kokaina, ki ga proizvaja Stepan Company (Maywood, New Yersey, ZDA), ki je edino podjetja v Ameriki, katerega proizvodnjo kokaina je odobrila Zvezna vlada (Federal Government). Kljub proizvodnji arome za Coca-Colo, podjetje prodaja kokain tudi farmacevtski družbi Mallinckrodt (St. Louis, Missouri), ki je edino podjetje v ZDA, ki ima licenco proizvajanja čistega kokaina v medicinske namene.

Dobra za umret

Po sestavinah sodeč lahko vidimo, da Coca-Cola z izjemo vode vsebuje same kemikalije, ki so našemu organizmu zelo škodljive. Kljub rakotvornosti izdelka je uživanje te pijače še vedno dovoljeno in tako med mladimi kot starimi izredno priljubljeno. Coca-Cola je resnično dobra za umret.