Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjevo bolezen je odkril Alois Alzheimer (po njem bolezen dobila ime) leta 1907, ko je opazoval bolnico, ki je trpela za dolgoletno demenco.

VIR: simple.wikipedia.org

Prav ta bolezen je v 70 odstotkih vzrok za demenco (pozabljivost), zato nekateri Alzheimerjevo bolezen imenujejo tudi Alzheimerjeva demenca. V Sloveniji naj bi ta bolezen prizadela približno 10.000 posameznikov. Največkrat se bolezen pri ljudeh v razvitih deželah pojavi po 65. letu starosti, redkeje pa se pojavi tudi med 45. in 65. letom.

Prav demenca (pozabljivost) je eden izmed prvih pokazateljev Alzheimerjeve bolezni. Težave nastanejo zaradi sprememb v možganih, ki jih povzročajo določene snovi, kar privede do odmiranja možganskih celic (nevronov).

VIR: sl.wikipedia.org

Glede na simptome ločimo blago, zmerno in težko obliko Alzheimerjeve bolezni. Na začetku so bolniki še urejeni, zato se pojavljanje pozabljivosti, slabe časovne orientiranosti in nezbranosti zlahka spregleda. Ostali znaki so še nemirnost, motnje v presoji in drugo.
Pri razviti bolezni se pojavlja izguba spomina glede novejših dogodkov in enostavnih stvari (na primer: imena sorodnikov in prijateljev), neorganiziranost v času in prostoru (na primer: pozabljanje poti od doma do trgovine in nazaj), pozabljanje kam so spravili svoje stvari, zato nekateri postanejo sumničevi do svojih najbližjih in jih obtožujejo kraje. Nesposobni so skrbeti sami zase in upadajo jim spoznavne funkcije. Največkrat bolniki zanikajo težave ter se upirajo spremembam. Pri bolnikih se stopnjuje napetost, obupanost ali občutek manjvrednosti. Njihovi interesi, abstraktno mišljenje, sposobnost razumevanja ali presoje in druge višje možganske dejavnosti se zmanjšujejo, osebnostne poteze se spreminjajo, pozabljati začnejo celo besede. Pojavlja se tudi vznemirjenost, halucinacije, nemir ter epileptični napadi. Nesposobni postanejo urejati svoje finančne obveznosti ter samostojno potovati, zato potrebujejo nadzor in vzpodbudo. Popuščati začnejo socialne zavore, zato začnejo razkrivati zaupne stvari, ne obremenjujejo se več zaradi svojih napak in omejitev (niso več v zadregi). Zanje postane značilno tudi čustveno nihanje, saj lahko v zelo kratkem času preidejo iz joka v veselje.
Ko bolezen doseže svoj vrhunec so bolniki popolnoma nebogljeni in odvisni od drugih. Ne prepoznavajo več svojih najbližjih, lahko pa se zgodi, da popolne neznance prepoznajo kot znance iz preteklosti. Začnejo se pogovarjati z navideznimi osebami ali s svojo podobo v ogledalu. Ne znajdejo se več v lastnem domu in ne znajo več določiti datuma. Zaradi vseh navedenih težav bolniki z Alzheimerjevo boleznijo potrebujejo stalen nadzor, saj se lahko zgodijo tudi nesreče (na primer: čistila zamenjajo za sadno pijačo, zato jih zaužijejo).

Alzheimerjeva bolezen ni nalezljiva, saj na pojav bolezni pri posameznikih vplivajo:
– genetski faktorji,
– visoka starost: ljudje v razvitih deželah živijo dlje časa kot v nerazvitih deželah,
– diabetes tipa 2: imenovan tudi starostni diabetes in diabetes življenjskega stila, ki se največkrat pojavi pri ljudeh s prekomerno telesno težo,
– Downov sindrom: kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom,
– okolje: njihov vpliv še ni popolnoma pojasnjen (poškodbe glave, virusne infekcije, toksini iz okolja, prehrana, bolezni in pripadnost določeni etnični skupini). Pri poškodbah glave so se osredotočali predvsem na izgubo zavesti.
Bolezen pa se lahko razvije tudi zaradi kombinacije teh faktorjev.

Preventivno se lahko pred to boleznijo zavarujemo tako, da zmanjšamo tveganje za bolezni srca in ožilja, ki jih povzročajo visok krvni tlak, visoka koncentracija holesterola, previsoka telesna teža in sladkorna bolezen. Poskrbeti moramo za uravnoteženo in zdravo prehrano (čimveč polnozrnatih žitaric, sadja, zelenjave, rib in oreščkov), redno telesno dejavnost, izogibati se je potrebno kajenju in prekomernemu uživanju alkohola. Zelo pomembna dejavnika preventive za Alzheimerjevo bolezen sta tudi vzdrževanje močnih socialnih stikov ter ohranjanje miselne aktivnosti tudi tekom staranja (reševanje križank in drugih miselnih iger, branje in podobno). Za preprečitev poškodb glave je priporočljiva uporaba varnostne čelade pri nevarnih aktivnostih, v avtomobilu pa uporaba varnostnega pasu. Pri ženskah so najbolj kritična tista leta, ko preidejo v menopavzo, saj v tem obdobju pade raven estrogena, zato je priporočljivo hormonsko zdravljenje kot preventiva za Alzheimerjevo bolezen.

Žal Alzheimerjeva bolezen ni ozdravljiva. Z zdravili se zdravijo le posledice, ki nastanejo zaradi bolezni, saj izboljšajo splošno funkcioniranje bolnika, upočasnjujejo napredovanje znakov bolezni, izboljšujejo mišljenje in spomin. Opravila se z zdravili lažje opravljajo in zmanjšajo se vedenjske motnje. Poleg zdravljenja posledic bolezni pa je potrebno navadno zdraviti tudi dodatne težave (na primer: nemir, depresijo, motnje spanja in drugo). Bolnik navadno živi od 8 do 10 let od začetka pojavljanja prvih znakov Alzheimerjeve bolezni. Dolžina zdravljenja bolnika je odvisna od starosti pri kateri so bolniku odkrili bolezen ter ostalih zdravstvenih težav. Največkrat so za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo usodna pljučnica ali gripa ter odpoved organskih sistemov.

Zelo pomembno je, da posamezniki že ob najmanjših težavah oziroma simptomih obiščejo zdravnika, saj je Alzheimerjevo bolezen potrebno odkriti čimprej, ker so zdravila najbolj učinkovita ravno v začetni fazi.

Čeprav naj bi bilo za bolnika z Alzheimerjevo boleznijo najprimernejše domače okolje pa strokovnjaki velikokrat priporočajo nastanitev v ustrezni ustanovi, kjer bo bolnik deležen ustrezne oskrbe. Pri tem pa se velikokrat pojavi velika finančna ovira, saj si po mojem mnenju marsikdo tega ne more privoščiti.