10 pomladnih zelišč, ki jih ne gre spregledati
Že zelo zgodaj spomladi iz zemlje pokukajo pomladna zelišča, ki jih ne gre spregledati. Pomagala nam bodo ohranjati močan imunski sistem, očistiti in razstrupiti telo po zimi in še marsikaj. Poglejmo katera zelišča so to.
Lapuh
Lapuh, Tussilago farfara, je eno izmed prvih zelišč, ki že zelo zgodaj pomladi, ko vsa narava še spi, že pokuka na dan. Očara nas s svojimi, kot sonce rumenimi cvetovi. Listi zrastejo kasneje. Prve cvetove opazimo že v marcu, lahko tudi prej, če je zima mila. Cvetove nabiramo v lepem in suhem vremenu, nabiramo mlade cvetove na sončni legi, saj imajo takšni cvetovi večjo zdravilno moč. Liste nabiramo kasneje, maja in junija.
Zdravilni učinki lapuha
Lapuh pomaga čistiti kri, pripomore tudi k odvajanju vode iz telesa. Pomaga zoper vnetje rebrne mrene in ureja prebavo in spodbuja apetit. Nanj se spomnimo tudi v času prehladnih obolenj, hripavosti in kašlja. Njegovi listi blagodejno delujejo celo na migreno in jo lajšajo.
Več o lapuhu si lahko preberete v prispevkih: Čaj in sirup iz lapuha ter Lapuh (Tussilago farfara)
Jetrnik
Jetrnik (poznan tudi pod imenom plavica), Hepatica nobilis, prav tako spada med prve pomladne zeli in enako kot pri lapuhu, najprej požene prečudovite drobne modro vijoličaste cvetove (lahko so tudi nežno roza) in šele nato liste. Velja opozoriti, da je sveža rastlina strupena, saj vsebuje hlapni anemonol, snov, ki lahko ohromi osrednje živčevje. S sušenjem pa ta snov izzveni in jetrnik lahko uporabljamo v zdravilne namene.
Zdravilni učinki jetrnika
Jetrnik blagodejno deluje zoper bolezni jeter in ledvic, težave z žolčem in žolčnimi kamni, pospešuje delovanje vranice, pomaga zoper inkontinenco, deluje odvajalno in antibakterijsko, pomaga pa tudi pri zdravljenju bronhitisa in vnete ustne sluznice.
Več o jetrniku si preberite v prispevku: Navadni jetrnik.
Trobentica
Najbrž ga ni človeka, ki ne bi poznal trobentice, Primula vulgaris. V pomladnem času je praktično nepogrešljiva, tako na naših krožnikih (le dodajte jo solatam, pojejte kar tako – cvetove in tudi liste, saj imajo ti v sebi še posebej veliko vitamina C), kot tudi kot podpora in pomoč pri razstrupljanju telesa po zimskem času.
V zdravilne namene se uporablja celotna rastlina. In kateri so razlogi zakaj trobentico vključiti v domačo zeliščno lekarno?
Zdravilni učinki trobentice
Tudi trobentica pomaga pri kašlju, prehladnih obolenjih, celo bronhitisu, pljučnici. Pomaga čistiti kri, ledvice in sečila, deluje odvajalno. Krepi srce in živce. Pomaga ob drgetanju udov in pomaga pregnati nespečnost. Pa tudi glavobol in celo migreno.
Več o trobentici si preberite v prispevkih: Trobentica – zdravilna znanilka pomladi in Spomladanski čaj iz trobentice za čiščenje telesa.
Pljučnik
Pljučnik, Pulmonaria officinalis, je vsekakor zel, na katero spomladi ne smemo pozabiti. Kajti, ko vsa druga zelišča odpovedo, nam bo pljučnik pomagal pri zdravljenju vseh vrst pljučnih obolenj in bolezni dihal. Pravzaprav, bi moral biti pljučnik prvo zelišče, na katerega se spomnimo ob boleznih kot so: katar pljuč, gripa, pljučnica, kašelj, bronhitis, jetika, … pa tudi hripavost in vneto grlo.
Zavira tudi vnetja in pomaga pri zdravljenju hemoroidov. Deluje odvajalno in pomaga pri vnetju želodčne sluznice. Pomaga tudi pri težavah z mehurjem in kamni v mehurju.
Več o pljučniku si lahko prebrete v prispevku: Pljučnik – za zdravje vaših dihal!
Vijolica
Vijolica, Viola odorata, cveti vse od marca pa tja do aprila. Najdemo jo v odtenkih temno vijoličaste pa do bledo modre, skoraj bele barve. V zdravilne namene je uporabna celotna rastlina, spomladi nabiramo cvetove in sicer v lepem, suhem vremenu.
Tudi vijolica se odlično obnese pri zdravljenju bolezni dihal, pa tudi vnetega grla. Pomaga čistiti kri, obnese pa se tudi pri lajšanju težav s kožnimi boleznimi.
Več o vijolici si lahko preberete v prispevku: Vijolica, drobna lepotička, ki diši po zdravju.
Marjetica
Drobna travniška marjetica, Bellis perennis, zacveti že zelo zgodaj spomladi in cveti vse do pozne jeseni. V zdravilne namene je uporabna celotna rastlina – cvetovi, listi in korenine.
Tudi marjetica pomaga pri čiščenju krvi in pospešuje prebavo, blagodejno deluje na pljuča in pomaga pri suhem in dražečem kašlju, saj pomaga pri izkašljevanj, obnese se pri zdravljenju bronhitisa. Tudi ob navadnem prehladu ne pozabimo nanjo (kombinirajte jo z lipo in bezgom). A ne le to, zdravi tudi bolezni jeter in ledvic, pomaga zoper putiko, blaži bolečino in krče, pomaga zoper revmo in protin, zdravi vnetje želodca in črevesne krče, …
Več o marjetici si lahko preberete v prispevku: Marjetica, zdravilna travniška lepotica.
Regrat
Tudi regrata, Taraxacum officcinale, mi verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Spomladi ga pridno nabiramo in uživamo v solati (pri tem nikar ne zavrzite cvetnih popkov – dodajte jih solati, saj so polni vsega dobrega), iz njega lahko skuhamo tudi juho, pa tudi čaj. Kasneje nabiramo regratove cvetove in iz njih pripravljamo regratov med ali sirup. Posebna moč pa se skriva v koreninah, te so še posebej bogate z zdravilnimi učinkovinami.
Regrat pomaga pri razstrupljanju telesa, zoper nečisto kožo, izpuščaje. Pospešuje izločanje seča in potenje. Pospešuje prebavo, poživlja in krepi telo in izboljša naš imunski sistem. Regrat naj bi celo pomlajeval.
Več o regratu si lahko preberete v prispevkih: Regrat – več kot le solata, Regratov sirup in regratov med, Regrat in spomladansko razstrupljanje.
Čemaž
Tudi čemaž, Allium ursinum, je dobro poznan, čeprav pri njegovem nabiranju velja velika mera previdnosti, da ga slučajno ne zamenjate za katero od strupenih rastlin – šmarnico ali jesenski podlesek, saj lahko pride do zastrupitve, ki je lahko celo usodna.
Sam čemaž pa je izjemno blagodejen za naše telo. Pomaga pregnati pomladno utrujenost in izboljšuje tako fižično kot psihično počutje. Pomaga nižati visok krvni tlak ter holesterol. Pomaga ob želodčnih težavah, pomirja vetrove in napihnjenost. Pospešuje prebavo in celo pomaga ob težavah z glistami. Pomaga zniževati povišano telesno temperaturo. Krepi imunski sistem in deluje protivnetno in pripomore k hitrejšemu celjenju ran. Tudi čemaž je nepogrešljiv pri razstrupljanju telesa, saj čisti tako kri, ledvice, jetra in mehur, tudi žolč. Čisti pljuča in dihalne poti, saj mehča sluz. Je odlična podpora telesu pri izločanju težkih kovin.
Zaužijemo kar svežega, kot dodatek jedem, solatam, tudi namazom. Iz njega lahko pripravimo različne okusne jedi, skuhamo juhe, omake, spečemo kruh, … Uporabimo tako liste kot cvetne popke in cvetove. Cvetove lahko celo vložimo. Lahko pa ga shranimo tudi za kasnejši čas, najlažje v obliki pesta. Lahko se ga tudi zamrzne. V zdravilne namene pa si lahko naredimo tudi čemaževo tinkturo. S sušenjem pa izgubi vse zdravilne lastnosti, zato sušenje ni smiselno.
Več o čemažu si lahko preberete v prispevkih: Čemaž – pomladni čudež, Čemaž – znanilec pomladi, Kako prepoznati čemaž?, še več odličnih receptov pa najdete na povezavi: čemaž.
Gozdna jagoda
Nikar ne gre pozabiti na gozdno jagodo, Fragaria vesca, saj njeni listi poženejo že marca, s plodovi pa se seveda sladkamo nekoliko kasneje.
V zdravilne namene nabiramo celotno rastlino – liste, plodove in korenine. Liste nabiramo od aprila do junija, nabiramo pa le tiste liste, ki nimajo cvetov.
Iz posušenih listov si lahko pripravimo čaj (lahko jih dodajamo tudi čajnim mešanicam (npr. trobentica, vijolica, listi gozdne jagode, pljučnik, meta ali melisa …)) ali pa jih namočimo v žganju in pripravimo tinkturo, s katero (razredčeno z vodo) izpiramo usta in tako preprečimo oziroma zdravimo vnetje dlesni.
Čaj pomaga čistiti kri, zdraviti črevesni in želodčni katar, drisko in hemoroide.
Več o gozdni jagodi si lahko preberete na povezavi: Gozdna jagoda – drobcena zdravilka.
Smreka – smrekovi vršički
Smrekove vršičke res da nabiramo šele nekoliko kasneje, običajno v drugi polovici maja, a jih vseeno lahko uvrstimo med pomladna zelišča, ki so pomemben del naše zeliščne lekarne.
V pomladnem času nabiramo mlade vršičke (naj bodo na otip medeni, nabiramo jih izključno v lepem in sončnem vremenu, ko že nekaj dni ni deževalo, saj bodo le tako polni koristnih učinkovin). Najpogosteje iz njih pripravimo sirup, smrekove vršičke pa lahko tudi posušimo in iz njih skuhamo čaj (tudi iz svežih). Kasneje, v poletnem času pa nabiramo tudi smrekovo smolo.
Smreka, Picea excelsa, je še posebej cenjena zaradi svojega antiseptičnega delovanja na dihala, ledvice in jetra. Lajša suh in dražeč kašelj, krepi imunski sistem, spodbuja potenje, čisti kri. Pomaga zoper utrujenost in pripomore k izboljšanju splošnega počutja.
Več o smreki si lahko preberite v prispevkih: Naravno zdravljenje s smrekovimi vršički, Iz domače lekarne: sirup iz smrekovih vršičkov, Liker iz smrekovih vršičkov, Čaj iz smrekovih vršičkov, Sirup iz limone in smrekovih vršičkov.
