Šola komunikacije za moške? Ja, prosim
Ženske na tem svetu imamo veliko molitev: vsak dan prosimo in molimo za naše otroke in družine, da so zdravi, srečni, ljubljeni in da jim gre dobro. Zahvaljujemo se, da je hrana na mizi ter da so naši najdražji siti, oblečeni, obuti in na toplem. Žalujemo in molimo za tiste, ki jih ni več med nami. Nenehno nas skrbi prihodnost naših potomcev in generacij, ki pridejo za nami, saj na svetu narašča lakota in še je slediti porasti prebivalstva. Pesti nas pomanjkanje pitne vode, hrane in bivanjskega prostora.
Ko zjutraj vstanemo, upamo in molimo, da bo dan dober; da se bomo izognili nepotrebnim stresom in da nas nihče ne bo iztiril iz trdo prigaranega ravnovesja. Skozi dan nas žene dejstvo, da imamo nekoga, ki nas potrebuje, se zanaša na nas in smo zanj odgovorni. Na večer pa smo samo še zadovoljni in hvaležni, da smo dan sploh preživeli ter da imamo topel dom, v katerega se vračamo, pa čeprav vemo, da se bo takšen dan ponavljal še leta in leta. Zato pa tudi upravičeno pričakujemo partnerjevo ljubečo podporo.
Ženska zmore malo morje stvari postoriti sama, vendar če le nimaš fanatične želje po dokazovanju, se vprašaš, zakaj bi morala biti za vse sama? Iz tega preprostega razloga se rodi ne potreba, temveč velikodušno izkazovanje časti moškim, da zasedejo mesto življenjskega sopotnika ob naši strani. Naše plemenito srce spusti mnogo jezov in umakne sita, zaradi katerih romajo njihove besede in dejanja trkat na našo zdravo pamet. To je dan praznovanja za moški svet, ki bi ga morali razpisati za osebni praznik, saj so napredovali v »veliki svet«, ki bo obogatil njihovo življenje za marsikatero izkušnjo. Sočasno pa so ženske obsojene na večno ali vsaj prekomerno popuščanje njihovim otročjim bedarijam in pomanjkanju bontona ob najneprimernejših priložnostih. Moški so preprosta, čudovita vreča napak in nebrušenih draguljev. Ko vanjo potisneš roko, ne veš, kaj bo ostalo v tvoji dlani: drek ali kristal. Vendar je zagotovo, da praznih rok ne odideš.
Zavedaš se, da boš, dokler boš dihal, odkrival skrite »talente« in pomanjkljivosti partnerja. Zveni kot loterija, vendar je bolj podobno igri s pinato, saj so tvoje oči večino časa zavezane in nenavdušeno iščeš njegovo bingljajoče bistvo v vajini vezi. Morda bi GPS pomagal, a najbrž bi funkcije odpovedale, tako kot postopoma začne odpovedovati mnogo drugih stvari. Skozi rožnata očala vidiš njegov karakter v svoji luči, ko snameš očala, ga vidiš v naravni dnevni svetlobi, in ko pride noč, ga vidiš v njegovi. So spremenljiva iskrica, ki z lahkoto zaneti naše ognjišče, da se razplamti do nove vrednosti inteligenčnega kvocienta. So kot akcija ‘dva v enem’, samo da za gratis del nisi prepričan, kaj vsebuje. Konec koncev pa tako vemo, da etikete ne navajajo vedno pravilnih podatkov. To smo pripravljene sprejeti, da je le ostali del paketa po izvornem načrtu. Vendar nepredvidljiva so pota moška in tako tudi oni sami. Po vseh ljubkih nespretnostih, nešteto »oprosti« in »prosim te«, začnemo analizirati pogostost teh besednih anomalij, saj smo gensko zapečatene s kategoriziranjem, organizacijo in statistiko. Povzetek preiskave rezultira z ugotovitvijo, da največkrat zabeležen kratek stik povzroča ravno komunikacija. Ker je v nas, da preprosto moramo izboljšati stvari, če se le da, kopljemo globlje. Naredimo regresijo na problematična žarišča, da mazohistično podoživimo bes ob iritirajočem občutenju nazadovanja zaradi zunajzemeljske komunikacije z našim dragim in se spomnimo njihovih reakcij. Za trenutek podvomimo vase, da smo morale uporabljati preprostejše besede in se opomnimo na njihovo neodzivnost, ki je botrovala mnogim situacijam.
Zakaj ne pokličejo? Zakaj ne odpišejo? Ko pa jim to lahko vzame manj časa kot mala potreba na stranišču. Vemo, da jim ni vseeno in da podobe nas polnijo njihove misli, a vseeno telefoni mirujejo, medtem ko v naš telepatski nabiralnik prihajajo faks sporočila s poudarkom »NUJNO!!!«. To je samo en vidik skoraj komunikacije. Najbolj pa boli zgrešena komunikacija: partner govori eno, ti drugo in vse »deluje« v neharmoničnem dialogu. Konec koncev pa sploh ne gre za prav ali narobe, samo nista na isti valovni dolžini. Presneto trapasto in žal včasih neizogibno.
Moški in ženske smo toliko popolni, kot smo nepopolni. Zelo smo si podobni in obenem tako različni. Želja razigranih moških je vojna in mir v postelji, želja navihanih miss lepotic je »mir na svetu«, kar pa je skupno vsem ženskam, pa je prizadevanje za usklajenost s partnerjevim funkcioniranjem na planetu Zemlja, za začetek. Šola komunikacije za moške je osnovna potreba za dihanje s polnimi pljuči v partnerskem odnosu na dolgi rok. Domača šola je najboljše priporočilo, čeprav ni nikjer trdnega zagotovila za uspeh. Sreča v odnosu ni naključje, ampak trdo delo z vsemi kompromisi in popuščanji.
Poleg vseh molitev ženske molimo za obstoj odnosov, ki jih tkemo z ljubeznijo v srcu. Prosimo k širnemu vesolju, da se znamo poslušati in slišati, ker ko nekoga ljubiš, upaš, dokler te zadnji dih ne zapusti.
