Oh, te kopalke ali večna dilema, kakšne obleči
Najbrž je ni med nami in širše, ki se ne bi kdaj ukvarjala ali pa se s tem vprašanjem ukvarja pred vsako novo kopalno sezono, pred vsakim poletjem. Pa ne zgolj zato, ker se moda spreminja in prihajajo vsako leto na tržišče novi trendi, novi modeli, temveč predvsem zato, ker se v kopalkah, pa kakršne koli že so, ne počutimo dobro. Ker smo predebele, ker nobene kopalke ne skrijejo celulita, ne skrčijo beder ali povečajo oprsja – aja, tega se da z vložki v modrcih. Pa smo si spomladi spet zadale, da bomo ali manj jedle, se odpovedale sladkarijam, redno telovadile … ali smo si to zadale celo kot novoletno zaobljubo, saj je s temi kilogrami in presežki maščob vendar treba narediti konec.
Ampak, ali je res vse v kilogramih? V močnejših nogah in prevelikem trebuščku? Živimo v času, ko imajo mediji na nas velik vpliv, ponujajo nam zadovoljne in nasmejane v kopalke oblečene manekenke, ki so vendar popolne. In mislimo, da take moramo biti tudi me. In seveda smo skrajno nezadovoljne, ker take nismo. Imele bi veliko srečo, če bi s svojimi »odvečnimi« oblinami živele recimo v obdobju baroka – že pogled na slike umetnikov, ki so ovekovečevali ženske takratnega časa, nam daje vedeti in videti, da so bile cenjene prav take, z oblinami, s presežki tam, kjer je danes skoraj nedopustno. In takrat so ženske z oblinami, ki jih danes idealiziranje smatra za neokusne in nesprejemljive, cenili, častili. Takšna je bila takrat popolna ženska postava. A seveda nismo ne v baroku ne v renesansi, smo v današnjem času. Prav nobeno kritiziranje same sebe, kako spet nismo nič naredile za izboljšanje videza svojega telesa, ne bo spremenilo izgleda našega telesa. Roko na srce – ali je res vse v merah 90-60-90? Ali je to res pogoj, da na plaži, na bazenu neskončno uživamo? V vodi, plavanju, svobodi, razvajanju? Ali je naš glavni cilj res pritegovati poglede ali pa vendarle narediti nekaj zase, za sprostitev, tako telesno kot z možgani na paši?
Največje sodnice smo seveda same sebi, same smo do sebe najbolj kritične. Vidimo tudi tiste »napake«, ki jih drugi ne. Kaj pa vendarle lahko naredimo? Poglejmo se v ogledalo in si odločno recimo, da smo lepe. In verjemimo si to. Če smo se lahko prepričale v to, da nismo za v kopalke, se imamo vso možnost prepričati v obratno. Ko bomo to verjele same, bomo z glavo pokonci odmislile pomen morebitnih kritik ljudi, ki v naših življenjih pravzaprav sploh ne igrajo nobene vloge, niso pomembni. Kako težo pa ima mnenje naključnega opazovalca za vas? Nobene. Torej samo same s seboj se lahko dogovorimo, da smo super prav takšne kot smo in da nam ob kopici vsakodnevnih težav, napornega tempa in skrbi pa res ni potrebno narediti še enega problema – kako nas bodo drugi videli in ocenjevali v kopalkah. Konec koncev sem prepričana, da noben ne model ne manekenka, nima zares idealnega življenja, da najbrž svojega, če vzamemo človekovo življenje v celoti, sploh ne bi hotele zamenjati za njihova. Samo zaradi današnjih meril o popolni postavi. Tudi same najbrž v trgovinah ne kupujete izdelkov, ki imajo čudovito embalažo, v njej pa slabo kvalitetno vsebino. Torej brž v kopalke, ki so vam všeč in narava vas čaka, da vas razvaja … sonce, voda … in vaše kopalke.
