Lektor, na pomoč! – Nasveti in triki za lekturo diplomske naloge
Če bi mi kdo povedal, da bo ena izmed stvari, ki mi bodo kravžljale živčke pri zaključitvi pisanja diplome iskanje lektorja, jim ne bi verjela. Tudi zato, ker sem mislila, da bom uspela tudi z ‘domačo’ lekturo – cukanjem dragega starejšega (in modrejšega) bratca za rokav in velikimi pasjimi očkami v slogu, češ – ‘dej, jaz sem ti opravila, zdaj si pa ti na vrsti da prelektoriraš moj izdelek’. Diplomsko nalogo, seveda, ni šans, da bi se izpostavljala za manj. Vendar pravila na faksu so le pravila, in hočeš nočeš sem se nekega davnega dne odpravila po širnih poteh interneta iskati lektorja, ki bi nalogo opravil hitro, pri tem pa ne bi preveč ‘izsušil’ mojega takrat še študentskega žepa. Lektor – ki je navadi diplomiran slovenist – za zaključna študijska dela ni nujno potreben na vseh fakultetah, to je odvisno od pravil vsakega faksa posebej, toda vseeno je dobro, da je diplomska naloga pregledana da si ne nakopljete na vaše glave jeze, srda in gneva tako uradnega izvajalca tehničnih pregledov diplomskih na faksu kot tudi poznejših bralcev vašega veleumnega izdelka, aka diplome. Tukaj vam podajam kratek povzetek ‘svetih deset’ pravil, ki vam bodo, upam vsaj, pomagale pri iskanju lektorja in k boljšemu stilistično in jezikovno oblikovanem končnemu pisnemu izdelku.
Vir:“Copyediting services explained”, [vappingo.com],b.d.
1) Ne ‘napihujte’ vaše diplome!
Resno, ne počnite tega. Več kot napišete, več bo moral lektor ali lektorica – v nadaljevanju lektor – prebrati, oceniti in popraviti. Bodite kratki in sladki, kot pravi en star rek, toda še vedno napišite dovolj da bo vaš mentor zadovoljen. Če veste, o čem vaša diplomska govori in imate dobrega – ahem, dobrovoljnega! – mentorja, je možno, da se odkrižate nekaj strani od tiste okrogle cifre, ki se ponavadi zahteva za popolnitev standardov. No, vprašati ni greh, in uporabiti lastno verzijo pasjih očk, ko smo že pri tem, tudi ne. (Samo ne prevelikih in ne preveč očitnih!)
2) Vprašajte naokoli
Mogoče banalno, toda resnično. Vprašajte torej svoje sotrpine, poznane tudi pod vzdevkom študijski kolegi – da vam priporočijo koga, ki res ‘raztura’. Dobro priporočilo, koga naj vzamete vam lahko prihrani veliko sivih las. Toda pozor: začnite iskati lektorja veliko prej preden ga boste rabili, ker oddaja vašega dela zadnjo minuto se vam običajno finančno ne izplača, ker imajo takrat lektorji tako imenovane ‘last minute’ tarifo – kajpada, ker morajo urediti stvar v skoraj nerealno kratkem času – in se lahko zgodi, da bo diplomska s strani lektorja zato slabo pregledana. Moj nasvet bi tukaj bil, da se za primernim lektorjem začnete ozirati v začetku vašega zadnjega leta študija, in četudi ga morda takrat še ne rabite, si vseeno izpišite kontaktne podatke zanj in jih shranite na mestu, kjer vam bodo dosegljivi, ko jih boste potrebovali. Elektronska pošta ali če imate telefonsko številko – vaš mobi, bosta pripravna za to, v skrajni sili pa zadostujeta tudi list papirja in svinčnik.
3) Reference, reference, reference
Ne glede na to, če boste dali diplomsko v lektoriranje lektorju ali podjetju, ki se poslovno ukvarja s tem, velja pravilo, da preverite ponudnikove reference. Vedno. Osebe, ki so zaposlene v prevajalskem/lektorskem podjetju morajo imeti vsaj stopnjo univerzitetnega slovenista – ali anglista – odvisno v katerem jeziku je vaša diploma , in idealno gledano, imajo pod pasom že kar nekaj let izkušenj s tovrstnim delom. Nekatere fakultete zahtevajo pisno potrdilo od lektorja in njegove lektorske reference, da je res profesionalec, preden se odda diplomska v tehnični pregled, in verjemite mi, za to imajo dober razlog. Nelicencirani lektorji so redko tako dobri, da bodo obvladali delo, izrazoslovje in predmet, s katerim se ukvarja vaša diplomska, in če hočete, da je delo dobro opravljeno, potem preverite in dajte vašo diplomsko ali delo v roke nekomu ki mu zaupate in ki ima s tem izkušnje.
4) Izbiranje prave ponudbe
Dobro, pridni. Prišli ste do točke, ko imate zajeten kupček ponudb od oseb ali podjetij, ki so pripravljena, da lektorirajo vaše delo. Toda tukaj je tako, kot takrat, ko iščete nekoga, da bi vam ‘spenedal’ avto – vsak mehanik – in v našem primeru lektor – postavi postavi svojo ceno in potem vi študirate pluse in minuse njegove ponudbe. Tukaj pazite, ponudbe so le to – ponudbe. Niste zavezani k ničemer dokler se resno ne odločite, kdo bo lektoriral vaše delo, četudi so vam poslali ‘oceno’, koliko bo predvidena lektura stala. Vzemite si čas, premislite prednosti in pomanjkljivosti ter kako se skladajo z vašimi potrebami in se potem odločite.
5) Postavljanje rokov
Rok. Tista strašljiva R besedica, ki lovi vsakega študenta, ko je čas, da se diploma odda v lekturo. Tukaj velja, da pustite lektorju dovolj časa, da vašo pošast od diplomske dovolj hitro in natančno pregleda. (Ahem!) To pomeni da boste morali vzeti v obzir načrtovani rok in rok, do katerega vam vaš izbrani lektor reče, da bi lahko končal s pregledom. Torej – nič rokov v zadnji minuti – in poskusite dati lektorju vsaj 1 do 2 dneva dodatnega časa pri določanju rokov – kot primer – imate diplomo dolgo 60 strani, samo dokument. Lektor lahko zlektorira 15 strani – 20, če je res nujno – na dan (od enega dokumenta, če jih ima istočasno več v delu), toda gremo s 15 stranmi. To pomeni 4 dneve dela, dodate za rezervo še 1 dan – torej je vaš celokupni rok 5 dni, in lektor bo poskusil vašo diplomsko ‘zrihtati’ do takrat. Čim daljši je dokument – in če hočete, da vam vaš lektor tudi oblikovno uredi diplomo – boste morali dodati več časa da se delo (kakovostno) opravi. V glavnem tukaj velja, da povprašate lektorja, koliko dni bo rabil, in potem temu dodate še 1 dan ali 2, če je lektor res zaseden z delom. Najboljši ponavadi so, tako da bodo veseli dodatnega časa.
6) Dodatne usluge
Dandanes lektorji ponujajo tudi vsebinsko in oblikovno urejanje diplome, preverjanje virov, citiranja, urejanje dokumenta po standardih vaše fakultete in tako naprej in tako dalje. Ceno lahko močno zbijete, če že sami uredite take stvari – in se medtem še česa naučite, toda včasih je Word program presneto trmast, toda hej, takrat pač vprašate strička Googla. To vam prihrani kar nekaj lepih denarcev, čeprav se lahko od časa do časa znajdete v ‘zosu’ zaradi kakšne res malenkostne malenkosti. Če se pa le odločite za dodatne usluge, velja isto pravilo kot pri pogajanju za ceno – pridobite pisno potrdilo za končno ceno z vsemi uslugami vštetimi zraven, tako da ne boste preplačali celotne zadeve.
7) Krajšanje dokumenta
Da, prav ste prebrali. Ni potrebe da bi lektorju pošiljali celoten dokument z vsemi kazali in viri v vpogled, ker to tudi zvišuje končno ceno, razen če ste se dogovorili za pregled le-teh. Pošljite samo dokument, brez tabel in podobne vsebine, če se le da. Kot primer, imate 85 strani napisanih, in če odstranite slikovno in tabelno navlako vam ostane le 64. Zelo dobro, kajne?
8) Pogajanje za ceno
Običajno so cene bolj ali manj že določene, vendar če se odločite za osebnega lektorja namesto podjetja – se še vedno lahko pogajate za ceno. Bodite pripravljeni na številčkanje. Da, celotna izkušnja je na prvi pogled strašljiva, toda če ste se res potrudili pri pisanju diplomske in imate minimalne slovnične napake ter date vašemu lektorju dovolj časa, da jo pregleda in popravi, je cena, za katero se oba dogovorita, precej zadovoljujoča za obe strani. Vendar tudi tukaj velja opozorilo – obe strani se morata strinjati s postavljeno ceno, in to preden oddate celoten dokument v lekturo, da ne boste na koncu imeli nesporazumov glede končnega plačila. Pisni dogovor glede tega je najboljši, ker šteje kot pogodba.
9) Preverjanje lekture
To je pa tisti čas, ko pogreje vaš srček in vam zviša utrip (ne, to ni valentinovo). Ali vsaj naj bi bil. Preden plačate piščalkarja, preverite njegovo delo. Poskusite se že v teku pogovorov o lekturi dogovoriti, da vam lektor pošlje del dokumenta v končni pregled da vidite, kako je opravil svoje delo. Bolje da pregledate, kot da negodujete, in če je tukaj kaj nesporazumov glede uporabljenih izrazov in tehničnih terminov, da so ti rešeni, preden denar in diplomska zamenjata roke.
10) Opravite svojo delo
Tako, diplomsko ste dobili nazaj, kaj pa zdaj? Greste še enkrat skozi vso stvar in preverite, kje vam je lektor napisal opombe, da bi bilo dobro kaj spremeniti, ali pa, če ste se tako dogovorili, skozi že lektorsko spremenjen dokument (tu je odvisno od lektorja do lektorja, kakšen način ima), in bodisi sprejmete ali zavrnete narejene spremembe. Ja, to je duhamorno delo, še posebej če imate res obsežno diplomsko, toda je tudi edino, ki vam garantira da bo vaša diplomska vredna tako denarja in časa ki ste ko vložili vanj.
To je ‘svetih deset’ ki so se mi razodele na mojem lastnem romanju pri iskanju dobrega lektorja. Vidim, da nisem dodala ničesar o tem, v kakšni obliki izročite lektorju delo, vendar imam za samoumevno da v času interneta pošljemo kopijo na elektronski naslov izbranega lektorja in jo v enaki obliki dobim tudi nazaj. Delo z računalnikom je lektoriranje močno poenostavilo, čeprav smo prokrajšani za kar nekaj lepih umetniških – in manj umetniških lektorskih izrazov. Upam, da vam je članek vsaj malo pomagal pri končnih korakih pisanja diplomske ali kakšnega drugega dela in vam želim veliko uspeha pri predstavitvi.
Malo za šalo… Umetniški izrazi lektorjev
Vir: “Funny Proof Reading Marks You’re Unlikely to See from Your Editor”, [fuelyourwriting.com],b.d.