Ceniti sebe je lahko težko

Je ceniti sebe res tako težko?

Osebno naletim pri branju literatur navadno na dejstva, ki se zdijo kot da bi nekoč že razvijala njihova spoznanja. Povsod najdem povezave in odgovore. Trenutno sem naletela na slednje vprašanje in sicer: »Zakaj je tako težko imeti rad sebe?«

Pravijo, da lahko imaš rad druge, če imaš rad sebe. Ogromno poti se začne odpirati, ko spremenimo svoje mišljenje. Najprej presežemo strah po neuspehu in mislimo, da smo naredili vse, ker ozavestimo prej podzavestno. In potem se izgubimo nekje v času z vprašanjem: »Ali sem vreden uspeha?« Zanimiva psihologija, ki skriva mnoge vzorce, ki jih lahko odkrijemo sami pri sebi. Potrebno je le kanček potrpljenja in prizadevanja za rešitev. In potrebna je še vera, da nam zakladnica notranje modrosti oziroma misli srca zagotovo nudijo pravi odgovor. Le-ta nam je dan in moramo ga le še sprejeti. Prepričana sem, da je podlaga za zgoraj navedena vprašanja dejstvo, ki je skrito zelo globoko. To dejstvo narekuje slednje vprašanje: »Ali se dovolj cenim?«

Ko najdemo nazore iz preteklosti, smo na dobri poti do uspeha

Povezava neuspeha s prepričanji iz naše preteklosti

Naše razmišljanje vodi podzavest in dokler podzavesti ne ozavestimo, nas ta težko vodi po pravih poteh življenja. Podzavest beleži vse vzorce od rojstva preko zgodnjega otroštva, nadaljnjega otroštva, najstništva in nadaljnjega življenja. Spomin je pojem, s katerim lahko ugotovimo slabe vzorce tega življenja, ki kličejo po slabih prepričanjih o nas samih. Če smo si večino časa našega življenja ponavljali, da nismo dovolj dobri, pametni, spodobni oziroma, da ne dosegamo pričakovanj drugih, potem smo lahko šli samo po poti neuspeha in nikakor drugače. Vsa navedena prepričanja so nam sporočala dane vzroke, da se ne cenimo dovolj. Ob tovrstnih sporočilih je težko verjeti v to, da smo lahko uspešni.

Bistveno se je počutiti vreden uspeha

Besedo uspeh si lahko predstavljamo seveda zelo različno in jo lahko uporabimo v povezavi z vsemi področji življenja. Uspeha si posameznik želi vsekakor na vseh področjih, kot so partnerstvo, družina, kariera, odnosi, zdravje …

Velikokrat sem slišala besedno zvezo: »Če ne cenimo sebe, nas ne morajo ceniti drugi!« To vsekakor drži, naj se tega zavedamo ali ne. Na vseh področjih je to bistven ključ do uspeha samega. Ob vseh zgoraj navedenih slabih vzorcih je težko napredovati. Besede v ozadju, ki jih je zaradi določenih razlogov zabeležila naša podzavest, so usmerjene v slabo samopodobo. Le – ta nam narekuje, da nismo takšni, kot bi morali biti. V nadaljevanju, da nismo zmožni narediti to, kar si želimo. Konec koncev, da nismo vredni tega, kar si želimo.

Ob vsem tem dobimo končni zaključek, ki nam preprečuje, da bi verjeli, da lahko želeno dobimo. Posledično navedeno zaustavi energijo, da bi tekla v pravi smeri. Naša želja mora biti namreč na frekvenci, ki je usmerjena v našo željo in ne na pomanjkanje te želje. Energija teče oziroma naša naravnanost se poveže s frekvenco želje takrat, ko verjamemo, da nam je želen uspeh dan. Ob slabi samopodobi oziroma ob tem, ko se ne cenimo dovolj, je v naš uspeh nemogoče verjeti.

Grajenje boljše samopodobe poteka v sklopu izločanja starih nekoristnih vzorcev in prejemanja novih koristnih vzorcev. Celotna pot je le trening in na tej poti treninga je bistveno osredotočanje na samo pot in ne na cilj. Osredotočanje na cilj nas lahko vodi po napačnih poteh in posledično do morebitnega razočaranja. Tako lahko po nepotrebnem izgubimo vero v uspeh in se nezavedno vrnemo na začetek poti. Celotno dogajanje na ta način namreč predstavlja dva koraka naprej in vsakič znova dva koraka nazaj. Ali pa se po določenem treningu le gibamo po poti naprej, ampak zelo počasi in sicer v smislu dva koraka naprej in en korak nazaj.

Raziskovanje sebe pomeni razkritje resnic o sebi

Pot do uspeha nam lahko omogoči tudi ozaveščanje mnogih negativnih vzorcev in eden izmed njih je nevoščljivost. Če si leta in leta morda zaman želimo določene poti, obstaja razlog, da to pot komu zavidamo. Razlog nevoščljivosti lahko dokaj hitro povežemo s primerjalnimi vzorci iz otroštva. To vsekakor ne pomeni, da je potrebno kogarkoli kriviti in kovati zamero. Daleč od tega. Zavedati se moramo, da so nam morda primerjalni vzorci služili le kot spodbuda v takratnem obdobju, katera pa se iz določenih razlogov ni odražala v pravi smeri. Vsaka situacija ima namreč svoj namen. Dejstva lahko namreč uporabimo za dobro, in sicer kot lekcijo in del učenja za življenje samo. Hkrati lahko le to uporabimo pri vzgajanju lastnih otrok. Skratka, mnogo negativnih vzorcev lahko najde človek in na mnogo dejstev mora biti pripravljen.

Te stvari mnogokrat niso lahke za posameznika. To so stvari, ki se jih človek resnično ne zaveda. Lahko mu te stvari govori cel svet in se sam ne strinja s povedanim, vse dokler resnic ne dojame sam. Človek, ki želi odpraviti določeno obolenje iz telesa, ima možnost povezanosti z univerzalno energijo na več načinov. Zdravstvene nevšečnosti pa niso edini razlog, da se človek začne povezovati z energijo. Lahko so te težave na drugih področjih življenja.

Negativni vzorci so podlaga vseh slabih stvari, ki se dogajajo v življenju. Izvorna energija izhaja iz ljubezni in iz vsega dobrega. To je razlog, da ob prejemanju te energije telo najprej očisti vse slabe vzorce, s katerimi je funkcioniralo skozi leta. Energija telo vodi do zdravja s čiščenjem preteklih slabih vzorcev, kot so zamera, kritika, nevoščljivost, občutek manj vrednosti …

Posledično energija vodi telo in duha do boljših pogledov na sebe in na svet. Ob naveden čiščenju slabih vzorcev prihajajo na površje resnice, ki sprva niso lahke za osebnost. Te mora posameznik doumeti in jih sprejeti ter jih uporabiti kot ključ za nadaljevanje poti. Le tako doseže bistvo in si odpre naslednja vrata na poti življenja.

Dovolj ceniti sebe pomeni najti svojo popolnost

Navadno ljudje iščemo kupico napak, ki nas ločujejo od popolnosti. Vsi bi se morali zavedati svoje edinstvenosti in svoje popolnosti. To je ključ do mnogih vrat uspeha našega življenja. Besedna zveza namreč lahko hitro prikaže napačno predstavo. Ne govorim o tisti popolnosti, ki vodi v samovšečnost in v občutek pomembnosti. Ne govorim o ošabnosti, ki vidi le osebo samo in šele daleč na okoli svoje soljudi. Vse to je druga skrajnost osebnosti, ki ima svoje povsem druge razloge in razlage za nastanek.

Govorim o popolnosti, ki jo nosimo v našem srcu. O popolnosti, ki zajema prave vrednote in prave vzorce, ki gradijo našo osebnost. Kot že rečeno, ni nujno, da so ti vzorci skriti v zgodnjem otroštvu. Skriti so lahko tudi v dogodkih, na primer, iz najstniških let. Ko ozavestimo to, potem lahko to tudi sprejmemo. Ko to sprejmemo, to tudi odpustimo. Ko to odpustimo, odvržemo negativno breme, ki nam je onemogočilo dovolj ceniti sebe.

Ceniti sebe pomeni odpiranje življenjskih poti

Ko dovolj cenimo sebe, začne srce skozi ljubezen oddajati pozitivno energijo. Le tako se lahko začnejo odpirati prave poti do želenega stanja oziroma do prave naravnanosti. Ta nam zagotavlja povezavo s pravo frekvenco oziroma povezavo z našo željo. Prispevek želim zaključiti s citiranimi besedami, ki predstavljajo kratek povzetek življenjskih modrosti, ki jih razkrivajo razne literature.

Verjeti, da si zaslužimo dobro v življenju

Louise L. Hay v svoji knjigi z naslovom Misli srca – Zakladnica notranje modrosti, navaja naslednje misli, ki jih posameznik lahko začuti v svojem srcu: »Nekatera  naša prepričanja niso bila nikoli resnična. Bila so strahovi nekoga drugega. Dajte si priložnost, da preučite svoje misli. Spremenite tiste, ki so negativne. To si zaslužite. Včasih, ko nam notranja sporočila pravijo, da ne smemo biti srečni, ali ko v življenju ustvarjamo dobre stvari, ne da bi ta sporočila spremenili, bomo storili nekaj, s čimer bomo pokvarili srečo. Ko ne verjamemo, da si zaslužimo dobro, si spodnesemo tla pod nogami. Začeti moramo verjeti, da si zaslužimo vse dobro, kar nam ponuja življenje.«

Umetnost Premišljenega Ustvarjanja

Esther in Jerry Hicks (Abrahamov nauk) v knjigi z naslovom Prosite, dano vam je, navajata nauke za uresničitev želja. Eden ključnih je naslednji, in sicer: »Postanite srečni s tem, kar ste in kar imate, in hkrati si želite še več. Najboljša izhodiščna točka ustvarjanja je, da stojite na robu tistega, kar prihaja, in pri tem čutite navdušeno optimistično pričakovanje, ne da bi hkrati čutili nepotrpežljivost, dvom ali nevrednost, ki ovirajo njegovo sprejetje. To je Umetnost Premišljenega Ustvarjanja v najboljši obliki.«