Brezdomci – kralji ulice
Prav gotovo je že marsikdo od vas slišal za projekt Kralji ulice. “Zaščitni znak” so brezdomci, ki na različnih lokacijah po Sloveniji prodajajo časopis z istim imenom. Prav srečanje z njimi in pozitivna izkušnja je zame pomenil povod, da napišem prispevek o njih ter na nek način predstavim po mojem mnenju zelo uspešen projekt. Časopis Kralji ulice mi je zelo všeč, saj so v njem pretresljive in zanimive zgodbe, ki nam odprejo nek drug pogled na svet, veliko je pesmi in drugih umetniških prispevkov, ki pa jih povezuje enotna tematika – brezdomstvo.
Kralji ulice je društvo za pomoč in samopomoč brezdomcem in predstavlja nevladno humanitarno organizacijo. Uporabnikom nudijo pomoč in podporo, njihova najbolj prepoznavna dejavnost pa je prodaja časopisa Kralji ulice, katerega glavna naloga je ozaveščati okolico o problematiki brezdomstva ter širjenje “izkušenj z ulice”. Pri prodaji jim je zelo pomemben dober ugled, zato imajo postavljena tudi jasna pravila glede prodaje, ki se jih morajo prodajalci držati. V primeru kršenja teh pravil je najhujša kazen odvzem pravic za prodajo. Poleg prodaje časopisa pa vodijo tudi Dnevni center, izvajajo terensko delo z brezdomnimi, skrbijo za nastanitveno podporo, izvajajo alternativno obliko izobraževanja pod okriljem Univerze pod zvezdami, posredujejo rabljene predmete, izvajajo športne aktivnosti, izvajajo ture po Ljubljani in pokažejo tudi njeno drugačno plat, pomembni člani pa so tudi prostovoljci.
Glede definicije brezdomstva in glede tega kdo je brezdomec obstaja več definicij, ki pa imajo skupne točke. Najbolj poznana definicija vključuje odsotnost bivališča in življenje na ulici. Druge označbe pa omenjajo tudi neugodne življenjske razmere, bivanje v zavetiščih, negotovih in neustreznih domovanjih (na primer: najete sobe), če posplošimo bivanje v bivališčih, ki jih ne moremo definirati kot dom. Definicija doma glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika pomeni prostor, hišo, kjer nekdo stalno živi in od koder izhaja. Tega pa žal brezdomec nima. Najpogostejši razlog za brezdomstvo so: nizki socialni status, ločitve, nasilje, alkoholizem in drugo.
Brezdomci so velikokrat tarča stigem in etiket, da so: kriminalci, narkomani, alkoholiki, lenuhi in podobno. Ne bom trdila, da v tem ni nekaj resnice, ampak teh označb ne smemo projicirati na vse brezdomce. Ljudje imamo namreč to slabo lastnost, da vse kar odstopa od načel “normalnosti” v družbi popredalčkamo na podlagi predsodkov in stereotipov.
Veliko zapletov v življenju brezdomcev pa prinese dejstvo, da je večji del brezdomcev brez dokumentov, saj jih ne morejo imeti, če nimajo stalnega bivališča. V primeru, da jih policisti hočejo legitimirati na podlagi osebnega dokumenta, jim lahko napišejo kazen, saj le tega nimajo. Ker so navadno brez zaposlitve seveda kazni ne morejo plačat, zato beračijo, kar je tudi kaznivo dejanje in jih lahko policisti tudi zaradi tega oglobi. Tudi spanje na prostem je kaznivo, tako da brezdomci stalno živijo v nekem začaranem krogu. Poleg tega pa so bolj podvrženi različnim boleznim, alkoholizmu, drogam, predvsem pa jih po mojem mnenju veliko trpi zaradi “sindroma” razčlovečenja.
V veliko pomoč brezdomcem so prostovoljci, zavetišča za brezdomce in različne humanitarne organizacije, kamor spadajo tudi Kralji ulice. So pa tudi brezdomci med seboj zelo različni. Nekateri so vsake pomoči hvaležni in jim ravno ta pomoč pomaga prebroditi naporen in negotov vsakdan, drugi se trudijo, da bi se iz dane situacije čimprej izkopali, nekateri pa so obupali in zaradi neugodnih življenjskih razmer postanejo razdraženi, nesramni, naporni in žaljivi. Ravno zaradi teh posameznikov lahko ljudje te “karakteristike” posplošijo na vse brezdomce, kar pa ni prav.
Primer dobre prakse glede pomoči brezdomcem zame predstavlja ravno prodaja časopisa Kralji ulice. Marsikdo bo mogoče ravno zaradi njihove prizadevnosti spremenil negativno mnenje o brezdomcih ter si časopis celo kupil in tako pripomogel k boljšemu počutju brezdomca-prodajalca, ker menim, da mu na takšen način kupci vzbudimo občutek pomembnosti in koristnosti. Prav gotovo je kateri od mimoidočih tudi nesramen in nekorekten do prodajalcev, ampak upam in si želim, da jim to ne vzame poguma in dobre volje, da bi s svojim delom nadaljevali. Sama sem projektu zelo naklonjena in časopis vedno kupim, ker me zanima vsebina, ker cenim trud vseh vpletenih pri nastajanju in prodaji časopisa in ker lahko z nakupom in prijazno besedo polepšam dan prodajalcu, on pa meni.
Sama verjamem v rek, da se dobro z dobrim vrača, zato je potrebno podpreti projekt Kralji ulice, saj za simbolično ceno dobimo drugačen pogled na svet, ki ga mnogi od nas sploh ne poznamo.